»Cene mineralnih gnojil so ponorele. Če je bila rast cen pred vojno v Ukrajini 200- do 300-odstotna, so se zdaj dodatno dvignile še za najmanj 200 odstotkov. Dodatna težava je, da mineralnih gnojil pri trgovcih ni mogoče dobiti, saj jih ti ne upajo nabaviti, razen če že imajo naročnika zanje. Teh pa je zelo malo,« opozarja Danilo Meolic, predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurec, ki ga najbolj poznamo po Modrem dirkaču, izdal zbirko pesmi
Govorijo o naravi, življenju, ljubezni, fantaziji in še o čem.
Cena gnojila KAN se je pred vojno v Ukrajini gibala okoli 650 evrov za tono, gnojila UREA pa okoli 900 evrov na tono. Prejšnji teden je cena gnojila KAN narasla na 900 evrov na tono, gnojila UREA pa na okoli 1500 evrov na tono. »Kmetje, ki so kupili mineralna gnojila lani, ko je bilo povečanje 300-odstotno, so sprejeli dobro odločitev in imajo gnojila vsaj doma. Sem pa zelo skeptičen, kaj bo s kmetijami, ki gnojil niso kupile. Vprašanje je, ali bodo letos sploh gnojili,« je pesimističen Meolic.
Če kmetje ne bodo gnojili z dušičnimi gnojili, bo pridelek bistveno manjši in manj kakovosten, najbolj bo to vidno pri pšenici. »To lahko pomeni, da krušne pšenice ne bo več, ampak bo samo krmna,« je jasen Meolic, ki vodi družinsko kmetijo v Bakovcih, na kateri se ukvarjajo s prašičerejo in poljedelstvom. Kot ena večjih kmetij v Pomurju obdelujejo 230 hektarjev zemlje.
Meoličevi so za letošnjo sezono vsa potrebna mineralna gnojila kupili že lani. Ob prvem dognojevanju so na površinah s pšenico, ječmenom in oljno ogrščico porabili okoli 27 ton dušičnega gnojila KAN, za drugo dognojevanje pa imajo na voljo še 35 ton tega gnojila in okoli 30 ton uree. »Ker se ukvarjamo s prašičerejo, nam ni treba kupiti toliko mineralnih gnojil. Če recimo raztrosimo 15 kubikov gnojevke na en hektar, je to primerljivo z dvestotimi kilogrami kana,« ponazori kmetovalec.
Lani 20 tisoč evrov za gnojila, letos kar 65
V letu 2020 so Meoličevi za 60 ton gnojila KAN pri ceni 180 evrov na tono odšteli nekaj manj kot enajst tisoč evrov. Porabili so še 30 ton uree, za katero so pri ceni 270 evrov na tono plačali nekaj več kot osem tisoč evrov. »Za lansko sezono smo tako za mineralna gnojila porabili okoli 20 tisoč evrov, za letošnjo pa smo že dali okoli 65 tisoč evrov. Razlika je ogromna, pa govorimo samo o nabavi mineralnih gnojil. Kje je še vse ostalo,« je podčrtal Danilo Meolic. Precejšnjo razliko opazijo tudi pri nakupu nafte, letno je namreč porabijo okoli 35 tisoč litrov. »V primerjavi z lani govorimo o šest tisoč evrih razlike. Še vedno je veliko, vendar je ta razlika bistveno manjša kot pri mineralnih gnojilih. Res pa je, da brez nafte in gnojil ne moremo.«
Rast cen mineralnih gnojil in energentov je prizadela kmetovalce v vsej Evropi, kako bo v prihodnje, pa je vprašanje za milijon dolarjev, karikira naš sogovornik. Težko je namreč napovedati, kaj se bo zgodilo s plinom, ki je glavni energent za pridelavo mineralnih gnojil. »Dejstvo je, da je na trgu nastala panika, dvigujejo se cene pridelkov, trgovska veriga je pretrgana z vseh smeri,« še pove Meolic in opozori, da je Slovenija na več področjih vezana na uvoz. »V Sloveniji sicer lačni ne bomo, saj imamo dovolj strateških surovin. Do žetve imamo zadosti blagovnih rezerv žita, tudi mleka in predvsem piščančjega mesa imamo dovolj. Bistveno pa je, da smo slovenski kmetje vedno bili uvidevni do predelovalne industrije in do končnih potrošnikov, saj imamo v zavesti, da moramo prehraniti slovenski narod tudi v težkih časih.«