Omrežje za razvoj gospodarstva srednje Evrope (CED), kakor se danes imenuje nekdanja poslovna mreža karpatske regije, v okviru katere deluje tudi pisarna v Lendavi, je tudi letos pripravilo predstavitev madžarskega gospodarstva v sklopu kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, kjer so organizirali še poslovno srečanje za potencialne poslovne partnerje. Tako je letos na Agri CED omogočil predstavitev 13 madžarskim podjetjem. Med drugim so na skupni stojnici omenjena podjetja predstavljala čebelarske in tobačne izdelke ter naprave, tehnologijo za čiščenje zrn in predelovanje sadja, predstavila so tudi izdelke iz porcelana visoke kakovosti. Omenjeno omrežje je bilo ustanovljeno pred leti zaradi pospeševanja gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in območji, na katerih živijo pripadniki madžarske manjšine v zamejstvu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
»Madžarski izvoz na slovenski trg se je od leta 2010 povečal za več kot 380 milijonov evrov in je lani presegel 1,14 milijarde evrov. Ta trend pomeni, da so slovenski potrošniki naklonjeni madžarskim izdelkom in storitvam z visoko dodano vrednostjo,« pravi upravitelj CED Laszlo Csik. Slovenija je na Madžarsko lani izvozila za skoraj 878 milijonov evrov blaga, blagovna menjava med državama je tako v lanskem letu presegla dve milijardi evrov. Direktor CED Peter Skapinyecz pravi, da se madžarski podjetniki največkrat na njih obračajo s prošnjo za pomoč pri izvozu. V večini primerov jim po njegovih besedah uspejo pomagati in najti ustrezno tržišče za njihove izdelke.
Mreža se širi
Število predstavništev v mreži se je po njegovih besedah povečalo z vsakim preoblikovanjem organizacije. CED, ki deluje kot neprofitna družba z omejeno odgovornostjo, ima 22 predstavništev v državah, ki mejijo na Madžarsko, in na Poljskem ter Češkem, medtem ko je poslovna mreža karpatske regije imela 13 predstavništev. Največ izdelkov uspejo prodati na romunskem trgu, pri tem gre v glavnem za živilske izdelke, ki jih po besedah Skapinyecza največ prodajo tudi v drugih državah Evropske unije. V času od leta 2013, ko je v Lendavi začela delovati pisarna CED, to vodi Jozsef Hera, se obseg poslov madžarskih gospodarskih družb veča tudi v Pomurju, pravi Skapinyecz, ki dodaja, da skušajo čim več madžarskim podjetjem omogočiti prodor na slovenski trg.
»Pomagamo tudi slovenskim podjetjem pri poslovanju na Madžarskem, a naša prioriteta je, da madžarski izdelki pridejo v Slovenijo.« Tudi v Slovenijo izvozijo največ prehranskih izdelkov in različnega blaga, povezanega s kmetijstvom, od pridelkov do strojev. V CED pri tem tesno sodelujejo tudi z Zavodom za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava, ki skrbi za izvajanje razpisov in delitev sredstev, ki jih madžarska država namenja za gospodarski razvoj na dvojezičnem območju v Pomurju. »Želimo, da bi bilo naše delo čim bolj usklajeno. Podobno je Madžarska denar za gospodarski razvoj plasirala tudi v druge države, na primer v Srbijo, Romunijo, Ukrajino in na Hrvaško,« pojasnjuje Skapinyecz.