Akademski slikar Aleksander Vukan ustvarja v rojstnih Moravskih Toplicah, doslej pa se je občinstvu predstavil na manjših samostojnih razstavah. Slika predvsem akte, tihožitja in portrete. Te motive, meni Inhof, pa postavlja v interierje, ki jih razume in interpretira kot klavstrofobične in hermetično zaprte prostore. »Svoje interierje izpolnjuje z neko posebno, nervozno in nezadovoljno atmosfero, ki jo doseže predvsem s postavitvijo svojih aktov in tihožitij, z ustvarjanjem močnih barvnih kontrastov in s prav nič kromofobično uporabo in sopostavljanjem izredno živih barvnih ploskev.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Na njegovih delih pa še posebno izstopajo močne barve. Z barvnimi kontrasti doseže umetnik še en kontrast. Robert Inhof: »Tisto, kar izgleda divje, nebrzdano in utesnjujoče, se slikarju v zadnji konsekvenci razkrije kot osvobajajoča razbremenitev in če že ne skrajna ter dokončna ukinitev vseh napetosti, pa vsaj njihova pomiritev in nekonfliktno sožitje vseh nasprotij.«
V mali galeriji, ki je ob tej priložnosti zatemnjena, pa se s svojimi deli predstavlja akademska slikarka Natalija Šeruga Golob. Slike in videi so v celoti posvečeni minevanju, in sicer minevanju človeškega življenja na individualni ravni in minljivosti na splošni ravni.
Kot je povedal umetnostni zgodovinar Robert Inhof so njena motivna stalnica človeške kosti, in sicer tako posamične kosti kot celotna okostja, ki jih v zadnjem obdobju pogosto slika v parih. Ta okostja nas spominjajo na okostji Adama in Eve kot tisti prvi človeški par, ki je po Bibliji s svojo transgresijo bil kaznovan ne le z izgonom iz raja, temveč tudi s smrtnostjo, ki se je preko njiju prenesla na ves človeški rod.
Inhof še dodaja, da slike Natalije Šeruga Golob niso prostori žalosti, nevarnosti in zla. Prav tako ne izražajo prisilnega oklepanja tistega, kar z ustaljenim besednjakom imenujemo življenje in teženja po večnosti. »Njene slike in videi so predvsem elegije v smislu tihe žalostinke, pa ne za minevanjem življenja, temveč za iskanjem smisla življenja.«
Razstavi bosta na ogled od danes zvečer pa do konca marca.
