Izmenjava med mestoma na več področjih sega v 1979. Galerija Murska Sobota od leta 1989 gosti razstave nemških likovnih umetnikov, hkrati se v Ingolstadtu predstavljajo pomurski ustvarjalci. V letošnjem letu tako hkrati potekata razstavi Endreja Gönterja v mestni galeriji v Ingolstadtu, v Galeriji Murska Sobota pa pregledna razstava del fotografa Huberta Klotzecka iz Ingolstadta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Razstavo sta odprla župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj in kulturni referent mesta Ingolstadt Gabriel Engert. Anželj je dejal, da ga veseli tesno sodelovanje med pobratenima mestoma in živahna izmenjava na več področjih, Engert pa je ob odprtju razstave dejal, da so glavni poudarek Klotzeckovih del arhitektura, portreti in ples, krajine, dokumentacija, umetniške reprodukcije in reportaže.
Klotzeck se s fotografijo poleg ustvarjanja avdio in digitalnih vsebin ukvarja od leta 1997, prvič se je javnosti predstavil s samostojno razstavo dve leti pozneje, v svojih delih pa zavestno ujame trenutek in kompozicijo slike, ki se giblje med poloma reportaže in dokumentacije na eni ter likovne interpretacije na drugi.
V svoji pregledni razstavi v Murski Soboti se osredotoča na serije "Oblaki", "Ne-prostori", "Kronologija rje" ter fotografije na temo kamnoseštva, pri katerih zasledimo melanholijo in pretresljivost počasno minevanje. Na ogled so tako slike oblakov, razpadajočih zgradb in zapuščenih krajev, abstrakcij in zarjavelih struktur. Razstavili pa so tudi poskuse ponovnega renaturiranja, ki se ni obneslo, kot je bilo načrtovano.
Njegova najljubša tema so oblaki, serija tako prikazuje spektakularne formacije oblakov in s tem obsežne vremenske pojave, ki se zaradi globalnih podnebnih sprememb zdaj pojavljajo tudi v naših zemljepisnih širinah in Huberta Klotzecka še posebej očarajo.
Dela Huberta Klotzecka se gibljejo v loku med velikostjo in močjo narave ter delom človeka, ki je minljivo in se kaže predvsem v propadanju in počasnem izginjanju. V tem smislu fotografije Huberta Klotzecka ne upodabljajo realnosti, temveč jo naredijo vidno. Pri tem velja posebej omeniti kamnolome v bližini Ingolstadta, ki jih vedno znova upodablja, kot nekakšne priče preteklosti.
Sebe ne opiše kot akademskega umetnika, temveč kot tipičnega mestnega otroka, ki se je izučil za krojača, zamenjal poklic za delo v živilski industriji in se leta 2014 samozaposlil kot umetnik. Leta 2011 je odprl lastno galerijo v Eichstättu, kjer tudi živi. Hkrati je prvi predsednik Likovnega združenja Ingolstadt.