Ni nobena skrivnost, da se tako kot drugod tudi v edini mestni občini zaradi naraščajočih stroškov in pomanjkanja prihodkov srečujejo z velikimi težavami pri načrtovanju in sestavi proračunov. Letos so se zaradi bolj predvidljivega načrtovanja in v izogib začasnemu financiranju prvič lotili priprave tako imenovanega dvoletnega proračuna, torej proračuna za tekoče in za prihodnje leto. Že ob pogledu na načrtovane prihodke, teh naj bi bilo letos za okoli 23,2 milijona evrov, in odhodke, ki so načrtovani v višini 24,6 milijona evrov, je moč ugotoviti, da je letošnji proračun za nekaj milijonov evrov tanjši od proračunov v zadnjih letih. Kot je na torkovi seji v mestnem svetu poudaril župan Damjan Anželj, so stremeli k temu, da bo proračun čim bolj realen in izvedljiv, zato vanj niso želeli uvrstiti neizvedljivih projektov, kot se je to dogajalo v preteklosti. »Zategujemo pas pri delovanju občinske uprave, javnih zavodov in javnih podjetij,« je pripomnil soboški župan in spomnil na nezadostno državno financiranje občin, močno odvisnost občine od sofinanciranja pri izvedbi projektov ter od zadolževanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Anželj dal na mizo proračuna za leti 2024 in 2025, predvsem letos bo veliko skromnejši
Mestni svet murskoboške občine bo na prihajajoči seji prvič obravnaval dvoletni proračun. Načrtovani prihodki in odhodki letos pomembno odstopajo od prvotnih proračunov v zadnjih letih.
Projekti odvisni od pridobitve sredstev
Varčevanje je župan ponazoril tudi s številkami. Letos so finančne zahteve javnih zavodov znašale skoraj tri milijone evrov, namenjajo pa jim le pol tega. Tudi prihodnje leto bodo javni zavodi dobili dober milijon evrov manj od pričakovanj. Kot pomembno okoliščino je Anželj izpostavil še odhodke za socialo in številne subvencije, ki so v nasprotju z namenom ostale trajne. Po županovem prepričanju je na mestu vprašanje, ali je občina še zmožna podeljevati toliko subvencij. Pri štipendijah denimo soboška občina izstopa, saj te predstavljajo kar 0,77% letnega proračuna. Drugod je delež bistveno nižji: v ljubljanski 0,14%, v celjski 0,07%, kranjski 0,05% in v mariborski občini pa 0,06% letnega proračuna. »Morda je videti, da stopamo korak nazaj, toda to je nujno, da bomo lahko potem šli dva ali celo tri korake naprej,« je dejal župan. Letos je za investicije predvidenih le okoli 6,5 milijona evrov, kar je skoraj pol manj kot lani, pri čemer naj bi bilo investicijsko intenzivnejše prihodnje leto, ko naj bi za ta namen šlo dvakrat toliko denarja. Kot največje investicije, predvidene v tekočem in v prihodnjem letu, so snovalci proračuna izpostavili prenovo delavskega doma, talent center, prvo fazo prenove Noršinske ulice, dograditev tribune na stadionu Fazanerija, kolesarsko povezavo Bakovci–Dokležovje in sončne elektrarne na javnih stavbah. Velika večina teh projektov je odvisna od pridobitve sofinanciranja, kar je župan večkrat poudaril. V razpravi o letošnjem proračunu je bilo moč slišati pohvale, da je proračun korekten in ni prenapihnjen, a tudi številne kritike in opozorila. Poleg zahtev iz koalicije glede povečanja sredstev med drugim za krajevne skupnosti sta bila glasna predvsem svetnika Bojan Petrijan (SDS) in Anton Slavic (Neodvisna stranka Pomurja). Z izračuni sta ponazorila, da tudi znižana pričakovanja glede kapitalskih prihodkov niso povsem realna, zaradi česar bo nastala večja proračunska luknja, že okrnjeni investicijski potencial občine pa bo tako praktično ničen. Pri tem sta s prstom kazala predvsem na napačne odločitve v preteklosti, ko se ni varčevalo pri tekoči porabi in se je občina po njunem mnenju tudi nespametno zadolževala. Slišati je bilo tudi pomisleke glede talent centra, ki bi bil umeščen pri Soboškem jezeru ob paviljonu Expano. Župan in podžupan Timi Gomboc sta glede tega pojasnila, da gre za regijski projekt s podporo države, ki se bo izvedel zgolj ob predpostavki 100-odstotnega sofinanciranja, ravno tako naj bi za njegovo delovanje zagotovili sistemski vir financiranja. Predlog proračuna za letos je bil vendarle brez težav v prvem branju sprejet s sedemnajstimi glasovi za in šestimi proti. Podobna slika je bila pri proračunu za leto 2025, ki je težak okoli 30 milijonov evrov in tako ponovno na ravni preteklih proračunov. Ta sicer ni požel veliko razprave, mestni svet pa ga je potrdil s šestnajstimi glasovi za in šestimi proti. V obeh primerih je proti glasovala svetniška skupina SDS.
Svetniško-direktorski izbruh
Zaradi kritik potez, ki so občino in zdajšnjega župana po mnenju svetnikov Antona Slavica in Bojana Petrijana pripeljale do tako neugodnega položaja in limita pri zadolževanju, se je oglasila Brigita Perhavec. Dolgoletna svetnica in direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKTŠ) Murska Sobota je stopila v bran nekdanjemu županu Aleksandru Jevšku in poudarila, da se v soboški občini še nikoli ni toliko naredilo kot v prejšnjih dveh mandatih, pri tem pa tudi ošvrknila Slavica in Petrijana zaradi njunih zahtev po zmanjšanju sredstev javnim zavodom. Kot je dejala, sta letos s svojimi zahtevami uspela, saj morajo v ZKTŠ zaradi krčenja sredstev odpustiti tri zaposlene in okrniti poletne prireditve. Proračun je vseeno podprla.