Prvo operacijo z laparoskopsko metodo, s katero so bolniku odstranili žolčnik, je v Splošni bolnišnici Murska Sobota izvedel že leta 1992 zdravnik kirurg Borivoj Vrbanec in po več kot tridesetih letih od tega pomembnega strokovnega dosežka je regijska bolnišnica še vedno ena redkih v Sloveniji, v katerih kirurgi izvajajo vrsto laparoskopskih operacij. Na tak način operirajo v primeru raka oziroma karcinoma debelega črevesa, danke in želodca, odstranitve žolčnika in slepiča ter operacije vranice, po najsodobnejših tehnikah pa izvajajo tudi operacije dimeljskih kil. S tem sledijo trendom v sodobni kirurgiji, ki je v zadnjih letih pomembno napredovala, in pri izvedbi operacij uporabljajo sodobno opremo, kot so pametna očala, robotska roka, ICG pri operacijah raka, nove laparoskopske stolpe ter preostalo sodobno tehnologijo.
Nenehno medicinsko izobraževanje
Ob dobrih kliničnih praksah, zaradi katerih lahko bolniki zaupajo delu kirurgov, se murskosoboška bolnišnica uveljavlja v strokovnih krogih še zaradi izvajanja izobraževanj. Že peto leto zapored organizirajo mednarodne kirurške delavnice laparoskopskih operacij dimeljskih kil po najsodobnejši metodi TAPP & TEP, ki jih vodi Radenko Koprivica, kirurg specialist in predstojnik kirurškega oddelka. Pred dnevi so uspešno izvedli že 21. delavnico, na vseh pa je doslej skupaj sodelovalo več kot 140 priznanih kirurgov iz Slovenije, Makedonije, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske in Anglije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Zadovoljni smo, da s tem postajamo poznani kot bolnišnica, ki kontinuirano izvaja medicinsko izobraževanje,« je dejal Koprivica in ob tem poudaril tudi dobro obiskanost delavnic. V širši regiji namreč podobne tovrstne delavnice izvajajo samo še na Slovaškem. Zaradi velikega zanimanja bodo letos ob štirih načrtovanih izvedli še dve dodatni. S tem regijska bolnišnica pridobiva prepoznavnost in veljavo ter privablja vedno več strokovnjakov, ki s sodelovanjem na delavnicah izpopolnjujejo svoje znanje.
Prav tako Radenko Koprivica prejema vabila za sodelovanje na mednarodnih konferencah, na katerih dosežke predstavlja kot uspeh murskosoboške bolnišnice. »S tem se pridobiva ugled, spoštovanje in zaupanje ter izreka priznanje za kakovostno delo bolnišnice. To pa so tudi nameni izvajanja izobraževanja ter udeležbe na kongresih. Na njih ne predstavljam samega sebe, ampak murskosoboško bolnišnico.«
Najsodobnejše tehnike, najsodobnejši material
Delavnica traja dva dni, prvi dan je namenjen teoretični predstavitvi, drugi dan pa udeleženci neposredno spremljajo izvajanje operacije. Zaradi takšnega pristopa lahko na delavnici hkrati sodeluje največ osem udeležencev. Laparoskopske operacije dimeljske kile so standardne, torej rutinske operacije, poudari murskosoboški kirurg, zato tudi operacije, ki jih izvedejo v sklopu delavnic, niso poskusni posegi. Njihova posebnost pa je v tem, da se izvajajo z izboljšano operativno tehniko, ki jo spoznavajo sodelujoči na delavnicah. Zato so vse te operacije izvedene v sklopu rednega dela in storitev plača zavod za zdravstveno zavarovanje, udeleženci pa za sodelovanje na delavnicah ne plačajo kotizacije.
Operacije v sklopu delavnice izvaja z asistenti samo Koprivica, ki ima za seboj že veliko takih posegov. »Obstajata namreč dve metodi laparoskopskega zdravljenja, ena je transabdominalna preperitonealna tehnika (TAPP) in druga totalna endoskopska ekstraperitonealna (TEP), v Sloveniji edino v murskosoboški bolnišnici obe izvajamo rutinsko. Zaradi izjemno velikih izkušenj pri nas izvajamo obe metodi enakovredno. Gre torej za najsodobnejše tehnike, ob katerih uporabljamo tudi najsodobnejše materiale,« poudari sogovornik. Sodelovanje na delavnicah je priznano pri Zdravniški zbornici Slovenije kot strokovno izobraževanje, tako da slovenski udeleženci s tem pridobivajo licenčne točke. Kirurgi, ki prihajajo iz tujine, pa lahko s prejetim potrdilom licenčne točke pridobivajo pri svojem stanovskem združenju.
Vse več na sodoben način
V murskosoboški bolnišnici dela šest zdravnikov abdominalnih kirurgov in trije izvajajo laparoskopske operacije dimeljske kile. Na tak način izvedejo že 45 odstotkov vseh posegov, njihov delež se vsako leto povečuje, s tem da pri vseh bolnikih poseg na tak način ni možen. Laparoskopska operacija ima številne prednosti pred klasičnim pristopom. Bolečine so šibkejše in izzvenijo hitreje, bolniki lahko bolnišnico zapustijo še isti ali drug dan po posegu, saj je okrevanje hitrejše, manj je zapletov in ponovitev pojava kile. V bolnišnici z laparoskopsko metodo izvedejo tudi polovico načrtovanih operacij danke in debelega črevesa, kar je zelo dober rezultat, nedavno pa so začeli kot četrta bolnišnica v Sloveniji izvajati tudi laparoskopske operacije želodca, na kar so še posebej ponosni. Kmalu naj bi začeli na tak način operirati še prostato, izziv pa so jim še operacije ledvic.
Vsi ti strokovni dosežki na področju sodobne kirurgije v murskosoboški bolnišnici so pomembni tudi za bolnike, ki ob kakovostnih zdravstvenih storitvah, pomembnih za njihovo zdravje, te dobijo v bolnišnici v domačem okolju.
Trudijo se, čeprav so resursi omejeni
Kirurg specialist in predstojnik kirurškega oddelka Radenko Koprivica je znanje uporabe sodobnih tehnik laparoskopske operacije dimeljske kile pridobival pri strokovnjakih doma in v tujini ter se po šestih letih dela in na osnovi pridobljenih izkušenj odločil, da bi svoje znanje in izkušnje delil z drugimi zdravniki na skupnih delavnicah. Brez podpore vodstva bolnišnice, ki je imelo posluh tudi za zagotavljanje potrebne opreme, tega ne bi mogli izvajati.
Dušan Kovač, v. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota, je ob 21. izvedeni delavnici poudaril, da so veseli, da se teh metod v regijski bolnišnici učijo kirurgi ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz balkanskih in drugih evropskih držav. »Mi bomo še naprej podpirali takšne dogodke, saj že število izvedenih delavnic priča o tem, da je opravljeno delo prepoznano kot dobro. Resursi bolnišnice so sicer omejeni, vendar se trudimo za napredek.