Zdaj imajo svoje sobarice
Sava Turizem je v začetku letošnjega aprila banovske terme prodala podjetju Karba mge, postopki prenosa lastništva pa so potem trajali do konca maja. Na povabilo novega lastnika je Lea Hofman direktorsko mesto prevzela 4. junija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Učenci ljutomerske glasbene šole in dijaki GFML navdušili z muzikalom Veselje
V športni dvorani ŠIC Ljutomer so učenci Glasbene šole Slavka Osterca in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer uprizorili muzikal z naslovom Veselje. V 40 minutah je številčno občinstvo spremljalo zanimivo zgodbo o poslovnežu, trgovcu (Miha Horvat), ki je iskal srečo in veselje. Ob pomoči vile (Naja Magdič) je ugotovil, da za srečo ne potrebujemo denarja ali drugih materialnih dobrin, temveč jo lahko najdemo v vsakdanjih stvareh, ki nas obdajajo. Zgodbo je pripovedoval škrat (Pavel Šimonka), na odru pa so se predstavile plesalke od 1. do 6. razreda baleta, za rap vložek je poskrbel Izidor Vogrinec. Nastopil je orkester glasbene šole in pevski zbor. Za režijo je poskrbel Sandi Jesenik, dirigent in vodja pihalnega orkestra je bil Simon Novak, ki je tudi idejni vodja celotnega projekta, ki so ga snovali vse od začetka šolskega leta, intenzivneje pa od januarja. Godalni orkester je vodil Samir Azzeh, pevski zbor Ana Gnezda, mentorica baleta je bila Ana Germ, mentor solopetja pa Sergej Rupreht. Več o muzikalu v eni od naslednjih številk Vestnika.
Hofmanova pravi, da je pomanjkanje turističnih delavcev nasploh velik problem in da tudi pri njih nekateri odhajajo ter si poiščejo boljše možnosti drugje, vendar sami še vedno uspejo potem najti nove sodelavce. Zdaj jih je zaposlenih 58, torej več kot jih je bilo prej, saj so v podjetju Terme Banovci ponovno zaposlili sobarice, ki so prej delale v kopališču preko pogodbene firme.
Zavedanje pri zaposlenih, da so odvisni le od gostov, je zdaj še večje, je povedala Hofmanova, ki je Terme Banovce zapustila pred tremi leti kot izvršna direktorica. »Meni je lepo, ko vidim, da jim ni vseeno za počutje gostov in da zdaj, ko sem se vrnila, še vedno čutim ta duh,« ugotavlja.
Ob prijetnem okolju za sprostitev in preživljanju prostega časa torej k dobremu počutju in domačnosti gostov pomembno prispevajo prav zaposleni, in na tej osnovi novo vodstvo skupaj z lastnikom načrtuje razvoj.
Bazen še za otroke
Prva naloga vodstva je bila zagotoviti samostojno delovanje in poslovanje podjetja, torej ureditev pravnoformalnih zadev, hkrati z urejanjem številne dokumentacije pa poskrbeti še za goste ter privabiti nove. Ker je bila ponudba Term Banovci že doslej dobra, te niso spreminjali, prav tako niso posegali v cene storitev. Jeseni pa, ko naj bi že dosegli načrtovano glede obiskanosti, pa bodo začeli razmišljati tudi o spremembah. »Že zdaj pripravljamo projekt za razširitev prostora ob notranjem bazenu, kjer bomo lahko namestili dodatnih dvesto ležalnikov, in ureditev otroškega bazena, ki ga do zdaj nismo imeli. To nam bo omogočilo, da bomo lahko sprejeli več gostov in družin z otroki tudi pozimi,« je povedala sobesednica. Zimski čas pa bo namenjen tudi premisleku o ponudbi in pripravi novih programov. Hofmanova pravi, da je veliko zamisli ostalo še iz prejšnjega časa, saj je sama pred tem delala v Termah Banovci dvajset let, in da so te še vedno zanimive.
Moka bo iz mlina
»To delo mi je vedno dajalo energijo, čeprav, ko sem prišla v malo bolj mirne vode in sem bila prosta ob nedeljah in praznikih, sem bila nekaj časa tudi tega zelo vesela. Ko pa je prišla ponudba, da se vrnem, sem morala, priznam, pošteno premisliti. In če ne bi verjela v lastnika in v to, da še vedno obstaja ta energija zaposlenih, in če ne bi poznala teh gostov in verjela v to, da ob vsem tem skoraj nič ne more iti narobe, se za to ne bi odločila. Sem pa tudi počaščena, da me je gospod Karba poiskal, kar pa je tudi neko zadovoljstvo,« je o svoji odločitvi povedala sobesednica.Ob vsem, kar ponujajo v Termah Banovci, pa Hofmanova izpostavlja tudi pomen odpiranja navzven, saj bodo zato gostom predstavili možnosti, ki jih ponuja okolica in povezovanja z lokalno skupnostjo ter pridobivanja domačih ponudnikov hrane, kar je bilo prej v velikem sistemu težje zagotoviti. »Zdaj so nastopili naši trenutki, da bomo dobivali moko iz tega mlina, paradižnik od tega dobavitelja, pa da bomo lahko ponudili domače testenine in vse to na nek način predstavili tudi gostom. Meni se kar smeje, ko vidim, kaj vse ljudje danes ponujajo,« je še povedala Hofmanova.