Gre za naložbo podjetja Friško, hčerinskega podjetja družbe Paradajz iz Renkovec, ki je z namenom razširitve proizvodnje jeseni 2016 kupilo v Veliki Polani 3,7 hektarja veliko parcelo. To zemljišče je bilo v času nakupa v procesu spreminjanja namembnosti, ki je potem trajal približno pol leta. Skoraj leto in pol je bilo potrebnih še za izvedbo presoje vplivov na okolje, lani maja pa je vlagatelj za rastlinjak pridobil gradbeno dovoljenje. Zaradi poplavne ogroženosti območja, kjer bo stal rastlinjak, so zemljišče z navozom dvignili za približno pol metra, parcelo pa tudi zavarovali z nasipom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Načrtujete gradnjo? Z majem obvezna nova priloga k dokumentaciji
S prvim majem se je končalo prehodno obdobje, ko je bila veljavna tudi stara karta Potresne nevarnosti Slovenije - projektni pospešek tal. Za projektiranje stavb je sedaj že obvezna nova karta.
Zimski pridelek
»Rastlinjak bo namenjen pridelavi paradižnika jeseni in pozimi,« je povedal Kristjan Magdič, prokurist v naložbenem podjetju. V rastlinjaku bodo gojili predvsem drobne sorte paradižnika, ki dajejo manjši pridelek na kvadratni meter, tako da bi v enem proizvodnem ciklu lahko pridelali od 700 do 800 ton paradižnika. Delo bo dobilo od 20 do 25 ljudi.
Vrednost naložbe je približno šest milijonov evrov, vlagatelj pa bo potrebni denar zagotovil z najetjem bančnega posojila v vrednosti približno 3,5 milijona evrov, preostalo pa z lastnimi sredstvi ter državno subvencijo v višini 1,7 milijona evrov. Lani se je namreč prijavil na razpis agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter z vlogo tudi uspel. Zaradi ustvarjanja ustrezne klime za rast bo rastlinjak nekoliko višji, kot je tisti v Renkovcih, opremljen bo tudi z lučmi, s katerimi bodo podaljševali dan, za ogrevanje pa ne bodo uporabljali geotermalne energije, ampak drug energent.
Še dva projekta
Po postavitvi novih rastlinjakov v Renkovcih sredi leta 2018 in zdajšnjega v Veliki Polani na izvedbo čakata še dva podobna projekta, Sončni vrt v sodelovanju z Eto Kamnik v Beltincih ter rastlinjak v poslovni coni na Kobilju. Na Kobilju je podjetje občino, od katere so kupili zemljišče, prosilo za podaljšanje roka za začetek gradnje, za naložbo v Beltincih pa so že izvedli presojo vplivov na okolje, tako da bi že lahko oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
»Pridelovanje zelenjave v rastlinjakih dobiva vse večji pomen zaradi spremembe klimatskih razmer in stabilne samooskrbe. Še posebej zdaj, ko se po Evropi širi virus rjave grbančavosti plodov paradižnika,« je povedal Magdič. Gre za virus s kratico ToBRFV, ki napada paradižnik in papriko, ni pa nevaren za ljudi. Virus, ki ga je v zemlji zelo težko uničiti, v Evropi razsaja že dobro leto, v Sloveniji pa ga na srečo še ni.
Varovanje pred okužbo
Prav zaradi velikega tveganja za prenos bolezni so v Renkovcih uvedli stroge varovalne ukrepe, kot jih pozna farmacevtska industrija. Prostor za pridelavo so ločili od skladišča, prav tako so omejili gibanje zaposlenih in povsod uvedli razkuževanje. Zaradi velike nevarnosti prenosa virusa z embalažo uporabljajo le nove palete, že uporabljene pa prodajo kot rabljene, čeprav so še zelo ohranjene. Prav tako so lani povsem zaprli demonstracijski rastlinjak za vodene oglede obiskovalcev, saj ti lahko prinesejo virus po stiku z okuženo embalažo ali zelenjavo v trgovini, tako da zdaj predstavitve potekajo za steklom.