Konec novembra so odpustili prvo skupino delavcev, ki so imeli pogodbo o zaposlitvi za določen čas, drugo bodo ta mesec. Zaradi sezonske narave dejavnosti so vsako leto pozimi zmanjševali število zaposlenih, vendar bo zdaj skupaj ostalo brez dela kar 30 ljudi. Konec leta jih bo tako 110, v času sezone pa jih dela okoli 170.
V podjetju upajo, da jim bo te delavce uspelo pridobiti nazaj za novo sajenje sadik paradižnika, ki se začne konec januarja v Renkovcih ter konec februarja v Veliki Polani. »Bi pa bilo zelo dobrodošlo, če bi čim prej začel veljati ukrep skrajševanja delovnega časa, saj bi potem delavcem zagotovili to možnost,« pove Kristjan Magdič, direktor podjetja Paradajz. »Naša največja bojazen ni to, ali bomo imeli plin ali elektriko, ampak to, ali bomo marca te delavce dobili nazaj. To je ta poslovni vidik, ima pa odpuščanje tudi človeško plat.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S tomosi iz Serdice do Ohrida
Na pot so krenili v nedeljo zjutraj.
Zaradi razmer in prehoda na samo poletno pridelavo paradižnika bosta povezani podjetji ustvarili v prihajajočem letu za približno štiri milijone evrov nižje prihodke. Potreba po električni energiji se bo skrčila z 11,3 na 2,3 megavatne ure (MWh), poraba plina za polovico oziroma bo znašala samo toliko, kot ga že imajo zakupljenega za prihodnje leto. »Z vsem tem smo se bistveno bolj prilagodili na razmere oskrbe z energijo in žrtvovali več kot marsikatero drugo podjetje,« ob tem poudari Magdič.
Samo še 188 tisoč evrov
Zato pa jih je neprijetno presenetila vlada, ki je v predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize predvidela, da bo pri izplačilih za primarno kmetijsko pridelavo upoštevala vse omejitve po pravilih EU, torej tudi omejitev pri izplačilu pomoči za povezana podjetja. Evropa pomoč primarnemu kmetijstvu omejuje na 250 tisoč evrov, preostalim podjetjem pa na dva milijona. Zaradi omejitve pri pomoči za povezana podjetja to pomeni, da lahko podjetji Paradajz in Friško pričakujeta skupaj največ 250 tisoč evrov državne pomoči.
Ob zmanjšanju za znesek državne pomoči, ki so jo letos že prejeli, bo pomoč znašala samo 188 tisoč evrov. Če od te odštejejo še pomoč za porabo zemeljskega plina, jih bo električna energija dejansko stala 380,9 evra za MWh. Njim konkurenčna podjetja s primarno kmetijsko pridelavo na Hrvaškem, v Španiji in na Portugalskem, ki so prav tako članice EU, pa bodo zaradi kapice na ceno elektrike zanjo plačevala 140 in 180 evrov za MWh.
