Agencija je lani z Geološkim zavodom Slovenije zaključila večletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije. V njem so potresno nevarnost izračunali s postopkom verjetnostnega ocenjevanja. "Najpomembnejši rezultat je karta projektnega pospeška tal, ki je priloga nacionalnega dodatka standarda za potresno odporno projektiranje Evrokod 8," so navedli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Potresno nevarnost so poleg karte projektnega pospeška predstavili še z drugimi informativnimi kartami, krivuljami ali spektri. "V spletnem pregledovalniku so poleg nje prikazane informativne karte vršnega pospeška tal za različne povratne dobe, percentilne karte za povratno dobo 475 let, karte spektralnega pospeška za različne nihajne čase za povratno dobo 475 let ter spektri in krivulje potresne nevarnosti za večje kraje v Sloveniji," so pojasnili.
Sicer pa je v tolmaču karte zapisano, da so nove vrednosti v večini Slovenije večje, predvsem na območju Dinarskega prelomnega sistema in v jugovzhodni Sloveniji. Projektni pospešek tal se je nekoliko zmanjkal le v okolici Ptuja. Največjo vrednost projektni pospešek tal (0,325 g) doseže na meji z Italijo zahodno ob Bovca, kar je povezano z veliko potresno aktivnostjo bližnje Furlanije. Sledi območje okrog Idrije (0,3 g), del okrog Brežic (0,3 g), Ljubljana z okolico (0,275). "Tako kot na dosedanji karti potresne nevarnosti, je tudi na novi karti potresna nevarnost znatna v osrednjem delu Slovenije, ter v pasu od SZ do JV," so še zapisali.