Z zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili je želela vlada preprečiti, da bi zaradi oteženega izvajanja javnih naročil s strani javnih lekarniških zavodov prihajalo do zamud ali prekinjene dobave zdravil in posledično pomanjkanja zdravil na slovenskem trgu. Kot so v času sprejemanja zakona ključno rešitev povzeli na ministrstvu za zdravje, bi za javne lekarniške zavode začasno odpravili problematiko hkratnega spoštovanja področnih predpisov in predpisov s področja javnega naročanja s strani javnih lekarniških zavodov. S tem bi po oceni ministrstva zagotovili nemoteno, varno in kakovostno preskrbo z zdravili. Ukrepi bi bili začasni in bi veljali do 31. decembra 2024.
Zaradi strogih formalnih in postopkovnih zahtev, ki jih določa zakon o javnem naročanju, so oddana javna naročila zdravil pogosto zelo kompleksna in tudi neuspešna, kar vpliva na dostopnost zdravil v lekarnah in bolnišnicah.
Za sprejem interventnega zakona je sredi julija glasovalo 58 poslancev, dva pa sta bila proti. Podporo zakonu so sicer napovedali tako v opoziciji kot v koaliciji, ob čemer pa je bilo slišati tudi pozive, da je treba področje preskrbe z zdravil urediti sistemsko in dolgoročno.
V veljavi zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili
Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.
Veljati je začel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili, ki začasno ureja problematiko nabave zdravil, s katero se že dlje časa soočajo javni lekarniški zavodi. Ob sprejemanju zakona je bilo iz poslanskih vrst sicer slišati tudi pozive, da je treba področje preskrbe z zdravili urediti sistemsko in dolgoročno.