Delati je začel vladni strateški svet za debirokratizacijo, ki ga je vlada ustanovila maja. Svet, ki išče rešitve za zmanjšanje birokracije na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, vodi nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave Ivan Simič. Poleg Simiča, ki izvira od Grada na Goričkem, je član sveta še en Prekmurec, lastnik družbe Roto Štefan Pavlinjek kot predstavnik Kluba slovenskih podjetnikov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Pokrajine bi bile pomembne za debirokratizacijo
»Iščemo rešitve, ki bi nam poenostavile življenje,« pravi Pavlinjek. Najprej iščejo možnosti za spremembe, ki bi jih bilo možno uvesti čim prej in brez zakonskih sprememb na podlagi vladnih uredb, nato na področju zakonskih sprememb. Sam kot najbolj kritično označuje področje pridobivanja različnih dovoljenj, ki jih podjetniki potrebujejo za začetek načrtovanih poslov. »Danes mora podjetnik dobiti številna dovoljenja pri različnih institucijah, vse to bi bilo lahko povezano na enem kraju.« Člani sveta so med drugim pripravili nabor najbolj kritičnih primerov praktičnih birokratskih ovir na omenjenih področjih. Glede pridobivanja različnih dovoljenj Pavlinjek meni, da bi morali uvesti rešitev, po kateri bi se, če pristojni organ podjetnikove zahteve ne bi rešil v določenem roku, štelo, da je zadeva rešena podjetniku v prid. »Saj moramo včasih zelo dolgo čakati na odgovor raznih birokratov, ki zadeve ne opravijo v določenem roku.«
V zvezi z debirokratizacijo bi lahko po mnenju Pavlinjeka številne zadeve lažje reševali, če bi imeli v Sloveniji pokrajine. »V tem primeru bi morali čim več tovrstnih pristojnosti prenesti na pokrajine, predvsem kar se tiče pridobivanja gradbenih dovoljenj. Vsaka regija zase najbolj ve, kaj potrebuje. Seveda morajo biti neka osnovna pravila določena na državni ravni, druge zadeve pa bi reševali na ravni pokrajin.«
Odpravili bi poročanje za Ajpes
Med predlogi konkretnih ukrepov podjetnikov so že poenostavitev poročanja o plačah za poslovne subjekte, in sicer tako, da bi odpravili poročanje Ajpesu, namesto tega bi dopolnili obrazce, s katerimi poslovni subjekti že zdaj poročajo Finančni upravi. Pri tem ocenjujejo, da bi sprememba za poslovne subjekte in državne organe pomenila prihranek v višini milijon evrov na letni ravni. Predlagajo tudi vzpostavitev enotnega portala za objavo vseh javnih razpisov, ki jih pripravljajo v javni upravi.
Poenostavitev zakona o tujcih
Podjetniki si prizadevajo tudi za poenostavitev zakona o tujcih, s katero bi omogočili tujcem, ki zakonito bivajo v državi, da bi na upravni enoti vložili vlogo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje in da jim upravna enota vroči dovoljenje ali drug akt, kot sta zavrnilna odločba ali sklep, s katerim se postopek zaključi. Hkrati pogrešajo bolj proaktivno promocijo Slovenije kot kadrovske destinacije za visoko strokovne in iskane kadre.
Digitalizacija za nižje stroške
V državni upravi bi papirnate plačilne liste zamenjali z elektronskimi, s čimer bi prihranili 85 tisoč evrov na letni ravni. Poleg tega bi uvedli še obračunavanje potnih stroškov na podlagi enotne kilometrine. Na področju dela sodišč si želijo digitalizacijo, predvsem vzpostavitev spletnih dražb, s čimer bi po njihovem mnenju lahko dosegli večjo transparentnost postopkov in večjo učinkovitost pri izplenih dražb. Tudi pri gradbenem dovoljenju podpirajo uvedbo sistema, ki bi omogočil oddajo vlog za gradbeno dovoljenje v elektronski obliki.