Po večmesečni agoniji, zapletih, predvsem pri prerekanju izločitvenih pravic, in neuresničenih napovedih grobarjev Javnega podjetja Prlekija o takojšnjem prehodu se lahko od jutri naprej stečajni upravitelj Borut Soklič končno posveti temu, za kar ga je sodišče imenovalo. Da izpelje stečajni postopek nesrečnega JP Prlekija do konca in se ne ukvarja več z izvajanjem dejavnosti oskrbe s pitno vodo in odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda na območju 'pokončanega' prleškega vodovodnega sistema C.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Danes, na zadnji dan, ko se izteka šestmesečno obdobje, ko lahko podjetje v stečaju posluje brez dovoljenja sodišča, so namreč opravili primopredajo, s čimer v petek, 8. novembra, opolnoči posle prevzemata Prleška Komunala za občine Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje ter Komunala Radgona za občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Nova upravitelja vodovodnega sistema sta tako prevzela vodarne, prečrpališča, čistilne naprave in cevovode, s katerimi je doslej upravljala JP Prlekija. "Šlo je za las, ampak konec dober, vse dobro," je zadovoljno povedal Soklič, ki se je s Prleško komunalo dogovoril tudi o prezaposlitvi 12 delavcev. Gre pretežno za operativni kader, torej terenske delavce, sicer pa je bilo do tega trenutka v JP Prlekija še 20 zaposlenih.
Do tako imenovanega prevzema poslovne celote podjetja v stečaju, kar bi bilo za stečajni postopek, kjer je odprtih še več kot 2 milijona evrov terjatev, najbolj optimalno, sicer ni prišlo, zato Sokliča čaka unovčevanje premoženja. Pri tem je potrebno poudariti, da so največje upnice ravno občine ustanoviteljice, katerih terjatve znašajo več kot milijon evrov. Ocena premoženja podjetja JP Prlekija se sicer giblje okoli 1,8 milijona evrov, pri čemer dobršen del sestavljajo nepremičnine z glavno stavbo v Ljutomeru, ki bo torej v prihodnosti tudi predmet javne dražbe in jo bo lahko kupil kdorkoli. Poleg tega je aktivna še več kot 2,3-milijonska tožba zoper radensko občino, ki jo je sprožil zadnji direktor Artur Racman.
Glede na specifičnost stečaja javnega podjetja je seveda za pričakovati še kakšne dodatne sodne postopke. Pri tem velja vnovič poudariti, da so javni subjekti pokopali javno podjetje, ki je bilo ustanovljeno z javnim denarjem in je opravljalo javno službo (monopol).