Slovenska krajina - moja domovina je naslov zbornika, v katerem je zbrano dokumentarno gradivo o obeleževanju praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v občini od leta 2007. Ob tem je v sejni sobi občine na ogled tudi razstava, ki jo je pripravil Tibor Frančič.Zbornik je uredila predsednica Kulturno-turističnega društva Črenšovci Andreja Sever, izdala pa jo je občina Črenšovci. Andreja Sever je povedala, da gradivo v zborniku priča o tem, da so vsakoletnemu obeleževanju posvečali posebno pozornost. Vsako leto pripravijo še kolesarjenje ob branikih slovenstva po vaseh občine: »Organiziramo pa tudi domoljubno akcijo Küpin in izobejsin slovensko zastavo. Pomembno je, da pri prireditvah in drugih aktivnostih sodelujejo tudi mladi in jih vključujemo k razmišljanju o domovini.«
Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci so posneli tudi film. Za kamero je udeležence kolesarjenja po branikih slovenstva spremljal Štefan Gyurica: »Ta polurni film je potrditev, da moramo s tovrstnim vzgojnim in domoljubnim delom, s tovrstnim čutenjem, nadaljevati, da bo narodna pripadnost živa in močno prisotna med mladimi še posebej tu, na obrobju domovine, kjer je bilo slovenstvo v preteklosti največkrat ogroženo.«Župan Anton Törnar se je spomnil narodnih buditeljev iz občine: »Narodni buditelj Jožef Klekl st. je s svojim delom krepil narodno zavest in pripadnost domovini. Letos bomo z odkritjem spomenika izkazali zahvalo tudi Maistrovemu borcu, duhovniku, publicistu in uredniku Jožefu Godini. S tem dokazujemo, da vemo, kdo smo, da se zavedamo svojega izvora in spoštujemo preteklost in sedanjost.«
V zborniku je o prazniku in združitvi razmišljal tudi poslanec v državnem zboru Jože Horvat v besedilu z naslovu Kak je pod evropskim nebom nastal prekmurski »svetek«. Meni, da bi moramo marsikaj spremeniti tudi v šolskem sistemu, da bi bolje spoznali našo zgodovino in bili ponosni nanjo: »Sam v šoli nikoli nisem slišal o zaslužnih možeh, katerim se danes zahvaljujemo, da v Prekmurju govorimo slovensko. Naša naloga je, da razumemo znamenja današnjega časa in nadaljujemo poslanstvo velikih mož in žena, ki jim je bila skupna ljubezen do slovenskega naroda in materinega jezika.« V zborniku je objavljen tudi amandma iz leta 2005, s katerim so dopolnili zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji s praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob Jožetu Horvatu so bili pobudniki še Geza Džuban, Jožef Ficko, Franc (Feri) Horvat in dr. Mitja Slavinec.