Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je poudarila, da si "nikakor ne moremo privoščiti okužb v podjetju, ker bi bila proizvodnja nato ustavljena za dlje časa". Vračanje na delo po epidemiji bo po njeni oceni predstavljalo večje tveganje. Nevarnost namreč ni mimo, varno obnašanje pa mora ostati na visoki ravni, celo višji kot do zdaj. V organizacijah nas bo zdaj spet več in želeli bomo doseči normativ, čeprav bo to zaradi vseh ukrepov veliko težje. Glavni izziv bo torej spoštovanje ocene tveganja, ki jo delodajalci v Sloveniji delajo že več kot 20 let, je izpostavila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Zbornica varnosti in zdravja pri delu pa se ob tem sprašuje, ali so v izjavi o varnosti z oceno tveganja identificirana tveganja in opredeljeni ukrepi za preprečitev in širjenje okužb z virusi, kot je novi koronavirus, in druga tveganja, ki so posledica aktualne epidemije. V prihodnje bo treba po oceni zbornice po potrebi spremeniti sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja, da bi lahko zagotovili ustrezno raven varnosti in zdravja na delovnem mestu.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa ob svetovnem dnevu med drugim ministra za zdravje Tomaža Gantarja poziva k pripravi predloga zakona že v letošnjem letu, po katerem bi bili izvajalci medicine dela finančno neodvisni od delodajalcev. Dejavnost izvajalcev na področju medicine dela bi moral financirati izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, menijo v zvezi.
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, 28. april, je v letu 2003 razglasila Mednarodna organizacija dela (ILO), da svetovno javnost opozori na obseg problema varnosti in zdravja pri delu ter spodbudi prizadevanja za več varnostne in zdravstvene kulture. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov pa je leta 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.