AVK ugotavlja, da je izkazana verjetnost, da so podjetja Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita in Žito kršila zakon in pravila na način, da naj bi se dogovarjala in si izmenjala informacije o odkupni ceni pšenice in po tem tudi usklajeno ravnala pri določanju odkupnih cen pšenice. S tem naj bi omenjena podjetja neposredno ali posredno določala odkupne cene za pšenico, kar predstavlja omejevalni sporazum oziroma usklajeno ravnanje med podjetji, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije in na znatnem delu notranjega trga EU, kar bi lahko prizadelo trgovino med državami članicami, so zapisali na spletni strani varuha konkurence in pozvali vse osebe, da AVK pošljejo podatke, ki bi lahko bili pomembno za končno odločitev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Küčan leta 2020 opozoril na "malico v Sebeborcih"
Na domnevno kartelno dogovarjanje je leta 2020 javno opozoril že predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Takrat naj bi se vsi štirje največji kupci slovenske pšenice na malici v Sebeborcih dogovorili, kakšna bo odkupna cena pšenice, zaradi katere so kmetje nato ostro protestirali. Direktor Mlinopeka Karel Pojbič pravi, da je celotna zadeva brezpredmetna, saj da se lani prej navedena podjetja niti niso sestala. Podobno pravi Branko Virag iz Panvite, kjer ne vidijo usklajenega delovanja, še manj pa dogovarjanja o cenah, ki jih ga očita AVK.
Po zakonu o prepovedi omejevanja konkurence so lahko prej navedena podjetja, če bo kršitev ugotovljena, kaznovana z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. Od pet do 10 tisočakov pa bo morala plačati odgovorna oseba pravne osebe oziroma, če je narava storjenega prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, pa celo od 15 do 30 tisočakov.