Varuh je ob spominu na tragično obdobje človeštva, ko so bile milijonom ljudi sistematično kršene in zanikane človekove pravice ter dostojanstvo, v sporočilu za javnost zapisal, da nam morajo pretekli dogodki biti v opomin in svarilo, kako nevarno je lahko izražanje sovraštva, hujskaštvo in kakršna koli nestrpnost do drugačnosti ali pa zgolj izražanje lastne večvrednosti. Po njegovem mnenju sta bila ravno nestrpnost in sovraštvo povod za vsa hudodelstva, zato opozarja na nevarnosti oz. posledice, ki jih v različnih pojavnih oblikah prinašata v današnjo družbo. "Tudi danes se zaradi nakopičenega nezadovoljstva, stisk in frustracij pogosto srečujemo z eskapadami nestrpnosti, sovraštva in žal tudi fizičnimi obračunavanji," opozarja Svetina, ki meni, da se jim moramo kot družba skupaj odločno zoperstaviti. Kot je izpostavil, je nedopustno kakorkoli posegati v človekove pravice drugih, tudi z besedo. Čeprav so v družbi pravila postavljena tudi z zakonskimi določili, pa meni, da je implementacija teh določb pogosto neprepričljiva, zato ne more priti do sprememb v družbi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
"Težava je tudi v premalo jasno postavljenih mejah izražanja na spletu in na družabnih omrežjih, ki so v lasti mednarodnih korporacij, pa v dopuščeni anonimnosti pri komentiranju, skrivanjem za lažnimi virtualnimi identitetami, pa tudi v tehnologijah, ki komunicirajo namesto ljudi," je izpostavil varuh človekovih pravic. Po njegovem mnenju je zato pomembno, da opozarjamo in obsojamo neustrezne oblike sporočanja in tako postavljamo meje dopustnega izražanja. Temu pa bi morali biti prilagojeni tudi različni algoritmi, meni.
Kot so pri varuhu zapisali v sporočilu za javnost, na omejitve na družabnih omrežjih skladno s pooblastili varuh človekovih pravic sicer nima neposrednega vpliva, lahko pa z vztrajnim ponavljanjem o tem, da je treba biti premišljen pri izražanju in da nekateri načini izražanja nikakor niso sprejemljivi, morda pri odločevalcih le doseže potrebne spremembe. Napoved vlade, da je področje boja proti sovražnemu govoru ena od prioritet v naslednjih šestih mesecih, Svetina zato pozdravlja.
Pod krinko svobode govora je prevečkrat poteptano človekovo dostojanstvo in druge vrednote demokratične pravne države, poudarjajo pri varuhu. "Dostojanstvo je skupen izraz in temelj vseh človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava in mednarodne deklaracije in konvencije. Številni dogodki in dejanja jih načenjajo in spodkopavajo, a čeprav živimo v času, ki je zelo drugačen od tistega, v katerem je nastajala ideja splošne deklaracije o človekovih pravicah, pa tudi o združeni Evropi, je potrebna dnevna budnost, da ne bi prihajalo do erozije človekovih pravic," še poudarja varuh Svetina.
Potem ko je ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz januarja 1995 tedanji nemški predsednik Roman Herzog 27. januar razglasil za dan spomina na žrtve nacizma, je novembra 2005 ta dan kot mednarodni dan spomina na holokavst razglasila tudi Generalna skupščina OZN.