Nekdo, ki ima prekmurske korenine, igra v slovenski vaterpolski reprezentanci?! Pisali smo sicer že o tem, da imajo vsaj nekaj prekmurske krvi nekdanja hokejska reprezentanta Damjan Dervarič in Robert Kristan ter rokometaš Boštjan Ficko. Ampak vaterpolist? Začnimo z evropskim prvenstvom (EP). Leto 2024 se je za Miho Šantaka, ki bo 7. aprila dopolnil 18 let, začelo res sanjsko, so o Mihi zapisali v Primorskih novicah, ko so ga za pogovor ujeli na bazenu v Novi Gorici.
»Res sem glede na starost z igranjem na EP dosegel največ, kar sem lahko. Le član reprezentance Malte je bil mlajši od mene. Je pa res, da – glede na zgodovino našega selektorja Mirka Vičevića – potek dogajanja niti ni bil tako presenetljiv. Tudi naš selektor je še v času močne jugoslovanske reprezentance v takšni starosti, kot jo imam sedaj jaz, dobil priložnost na EP. Je naklonjen uvajanju mladih. Reprezentanco gradi na dolgi rok, saj ima pogodbo do leta 2028. Mirko mi je izjemno zaupal. Le na eni tekmi na EP nisem igral, proti Malti pa sem dosegel tudi svoj prvi reprezentančni gol.«
Kar 197 centimetrov visok igralec Akademskega vaterpolo kluba Branik Maribor nadaljuje, da je 14. mesto med 16 ekipami trenutna realnost Slovenije. »Pomemben je pozitiven trend. Na prejšnjem EP je Slovenija ostala brez zmage, tokrat pa smo prve točke le dobili.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Priložnost z veseljem zagrabil
Miha Šantak je lani v mariborski klub prestopil iz matičnega, drugoligaša Vaterpolskega kluba Gorica, kjer se je s športom, ki združuje vodo in žogo, srečal kot petletnik. V mesto ob Dravi, kjer se izobražuje na srednji zdravstveni šoli, je prišel, ker je iskal klub, kjer bi lahko hitreje napredoval. »Priložnost se je nepričakovano pojavila, ko sem v Mariboru igral na kvalifikacijah kadetske reprezentance za EP. Tam me je opazil trener Tomislav Gradski. Moja igra mu je bila všeč in me je povabil, da pridem v Branik. To priložnost sem z veseljem zagrabil,« govori simpatični športnik, ki bi se v prihodnje rad uveljavil v katerem od uglednih evropskih klubov in v reprezentanci. »V članski konkurenci pa je zame prvi naslednji izziv slovenska prva liga, kjer bomo skušali postopno dohiteti in nekoč premagati trenutno najboljšo slovensko ekipo, kranjski Triglav.«
Prav v času našega dopisovanja po elektronski pošti z Mihom se je slovenska mladinska reprezentanca pred dnevi kot druga na kvalifikacijskem turnirju skupine B v Mariboru uvrstila na septembrsko mladinsko evropsko prvenstvo v Bolgariji. K uspehu je pomembno prispeval tudi vaterpolist prekmurskih korenin. Slovenija je v petčlanski skupini zaostala le za neporaženo Turčijo. Tretja Gruzija kljub končni zmagi nad Slovenijo (14 : 18, Šantak 2 gola) naših fantov zaradi slabše gol razlike ni prehitela. Slovenci so premagali Švedsko (18 : 10, Šantak 2) in Švico (10 : 9, Šantak 1). Mladi Slovenci so izgubili še s Turčijo (12 : 22, Šantak 5).
Ali se bo Miha zaradi zadnjih uspehov vaterpolu popolnoma posvetil? »To je dolgoročna želja. V tej fazi mojega razvoja mi je Maribor všeč, ker lahko napredujem, obenem pa se lahko kakovostno izobražujem, v prihodnosti tudi na univerzitetni ravni, saj me zanima študij fizioterapije. Po tem se želim preizkusiti kot profesionalec v tujini, na Hrvaškem, v Srbiji ali Italiji,« je med drugim izjavil za Primorske novice.
Bujta repa in prekmurska gibanica
Miha Šantak se je rodil v Novi Gorici, njegov dedek je iz Dobrovnika, babica prihaja iz Vidonec. S starši se v Prekmurje k sorodnikom vračajo dokaj pogosto, je pa res, prizna Miha, da bi lahko hodili pogosteje. Tudi zaradi kulinarike. »Babica mi velikokrat naredi bujto repo ali prekmursko gibanico, ki jo sicer ima raje moj brat.« Miha prekmurščine ne govori, jo pa seveda razume.
Kako je lahko nekdo prekmurskih korenin končal v dokaj specifičnem športu, še posebej če vemo, da se veliko mladim iz Prekmurja po žilah v narekovajih pretaka nogometna kri? »Začel sem s plavanjem, a mi je bilo preveč dolgočasno. Nato pa sem počasi prestopil v vaterpolo in kar naenkrat nisem več mogel nehati.«
Lačni Franz pred tekmo
Vaterpolo je prvi skupinski šport, ki so ga igrali na olimpijskih igrah (OI). Najbolj groba razlaga pravi, da je to nekakšen vodni ragbi. Drugi menijo, da gre za vodni rokomet. Ali je vaterpolo res šport s številnimi udarci pod vodo, ščipanjem in podobnimi »hudobijami«? »Seveda to drži. A moraš biti vedno pripravljen udarce dajati in jih tudi prejemati. Samo tako si lahko v koraku s sodobnim vaterpolom.«
Skupina Lačni Franz v skladbi Vaterpolist pravi: »Vaterpolist je koristna žival za vsako družino, vaterpolist osreči vas kmalu po puberteti, vaterpolist, kamor ga boš dal, tam bo ostal, pred gosti vas nikoli ne bo sram.« Govor je torej o »fantih za oženit'«. A to drži? »Ta pesem se velikokrat predvaja na ogrevanjih pred tekmo v bazenu,« se sramežljivo smeji Miha, ki si je seveda ogledal španski film 42 sekund o garanju njihove vaterpolske reprezentance za uspeh na domačih OI v Barceloni leta 1992. Španski vaterpolisti takrat niso bili v najboljši formi, krovna zveza pa je za selektorja ustoličila Hrvata Dragana Matutinovića, ki je imel sloves marljivega trenerja, a z več kot grobimi prijemi. Španija je nato osvojila srebro in s tem sploh prvo medaljo v vaterpolu na OI.
»Sanje nas mladih so danes predvsem povezane s tem, da bi se tudi naša članska reprezentanca uvrstila na OI leta 2028,« za konec še pravi Miha Šantak, mladi vaterpolist prekmurskih korenin.