Zgodbe iz kuhinje – recepti in portreti je naslov kuharske knjige, ki je nastala v projektu Glamur – užitek ob reki. V njem so sodelovali štirje partnerji, iz Slovenije Lokalna akcijska skupina (LAS) Prlekija in LAS Ovtar Slovenskih goric, iz Avstrije LAG Vulkanland in društvo Genuss am Fluss. V knjigi so zajeli območji od Šentilja do Ljutomera in od Straßa do Radgone, tamkajšnje tipične jedi ter zanimive posameznike in družine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Sodelujoči so sprva izbrali jedi, ki posamezna območja najbolj določajo. »Pripravili smo paleto receptov, ki se ne ponavljajo, se pa pojavljajo na drugih koncih v mogoče malo spremenjeni obliki,« pojasnjuje Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije in predstavnik LAS Prlekija v projektu. Nato so poiskali gospodinje ali družine, ki so jedi na avtentičen način pripravile. »Ne gre le za klasično kuharsko knjigo, ki bi ponujala recepte in ohranjala sporočilo naših prednikov, ampak smo skušali prikazati tudi zanimive zgodbe, ki jih pišejo ljudje, ki te jedi ohranjajo pri življenju. Veseli smo bili, ko smo videli velik potencial, da se dediščina ohrani vsaj še nekaj generacij.«
V knjigi je zajetih nekaj čez 30 receptov, nekateri izhajajo s slovenskega, drugi z avstrijskega območja, vsak pa je zapisan v obeh jezikih. S prleškega konca v knjigi najdete razkriške mlince, prleško tünko, 'kvošene' murke, govedino v solati, koruznjačo, orehovo potico, velikonočno pletenico, tamerli ter gobovo juho z ajdovo kašo. Opisani so še številni delovni postopki, od priprave kruha, prekajevanja mesa, priprave kašnic ...
Ob vsakem receptu je še opis kuharjev, najsi gre za gospodinje s turističnih kmetij, društva, kmetije ali druge zanimive posameznike. Govedino v solati so pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. »Šola je zakladnica znanja, zato smo vključili tudi njih. Dijaki so tradicionalne jedi nadgradili z zahtevami sodobnega turista, obenem pa prikazali, kako se lahko jedi servirajo drugače, bolj estetsko. S tem so preproste jedi dobile višjo vrednost,« meni sogovornik.
Turistom predstaviti še druge plati
Avtorica Zgodb iz kuhinje je Anna Tropper, za fotografsko gradivo je zaslužen Thomas Raggam. Ustvarjalci so pri pripravi knjige velikokrat naleteli na skupno zgodovino krajev na tej in oni strani Mure in o tesni povezanosti pričajo priimki, imena krajev, običaji, jedi in besednjak. »V slovenskem pogovornem jeziku večkrat zasledimo izposojenke iz nemščine, kot so kiblflajš (Kübelfleisch), klecnprot (Kletzenbrot) in kremšnita (Cremeschnitte), medtem ko v avstrijskem govoru srečamo slovenske izraze, kot so die Potize (potica), die Pogatsche (pogača) ali der Kren (hren),« je v uvodniku zapisala Tropperjeva.
Prav terminologija oziroma način, kako ohraniti narečna poimenovanja, je bil eden večjih izzivov. »Imeli smo kakovostno prevajalko Tanjo Dominko in z njeno pomočjo smo, kolikor je bilo možno, ohranili izvirne besede, poimenovanja jedi, pripomočkov, surovin. Poskušali smo ostati zvesti območju, ki ga jed predstavlja, hkrati pa v prevodu nakazati, kakšno lokalno ime se čez mejo uporablja za enako ali podobno jed,« pojasni direktor Prleške razvojne agencije in nakaže, kako pomembna je terminologija pri ohranjanju kulture celotnega območja.
Z zapisi o krajini in kmetijstvu, ribičih in ribah, reki Muri in poplavni ravnici so knjigi dali še širino. Predvidoma marca bo na različnih lokacijah na voljo vsem zainteresiranim. Šoster pravi, da si vsi vključeni želijo, da jo prelista in prebere čim več ljudi. Prispeva namreč k ohranjanju skupne slovensko-avstrijske kulture in kaže, kako je mogoče preproste in avtentične jedi ponuditi tudi najbolj zahtevnim turistom, ki pridejo v te kraje.
Projekt Glamur – užitek ob reki je bil namenjen temu, da partnerji na skupni zemljevid umestijo vodilne slovenske in avstrijske ponudnike v turizmu in gastronomiji, pa tudi lokalnih obrti. Nastala sta dva zemljevida, eden za slovenski, drugi za avstrijski trg. Vsak vsebuje tudi ponudnike onstran meje. »Trudimo se ljudi, ki pridejo kot termalni turisti, povabiti na podeželje, izven kompleksov bazenov, savn in velnesa, ter jim predstaviti še druge plati življenja. Kajti čedalje več turistov se odloča za izlete v bližnjo okolico in mi smo jim ponudili, da v enem dokumentu najdejo vse informacije,« sklene Šoster. Nastala je tudi brezplačna aplikacija Klopotec, ki ponudnike iz publikacij predstavi še v digitalni obliki.