Več kot polovica Slovencev ima prekomerno težo - Pomurski podatki vas bodo presenetili 

Si dodatno posolite jed, še preden jo sploh poskusite? Ali si potem, ko pridete iz službe, obujete športne copate ali oblečete udobno trenirko in ležete na kavč pred televizijo? Ste v stresu in v neprestani naglici ali znate uživati življenje? Take stvari in tudi drugi dejavniki so, ki pomembno vplivajo na naše zdravje.

Da bi spoznali, kakšno je zdravje Slovencev, Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenije (NIJZ) že od leta 2001 izvaja sistematične raziskave o z zdravjem povezanem življenjskem slogu prebivalcev. Podatke pete nacionalne raziskave, pridobljene v letu 2016 med prebivalci, starimi od 25 do 74 let, so strokovno preučili in jih predstavili v posebni brošuri Kako skrbimo za zdravje? Na podlagi spoznanj in ključnih problemov teh raziskav pa se na državni ravni zasnujejo javnozdravstveni ukrepi ter preventivni zdravstveni programi.

Po koncu raziskave so vedenjski slog prebivalcev predstavili v treh obsežnejših sklopih in skozi več vidikov. V prvem opisujejo prehranjevanje, telesno dejavnost, pitje alkohola, kajenje, obvladovanje stresa in podobno. V drugem se osredotočajo na zdravstvene storitve, obiske zdravnika ter uporabo preventivnih zdravstvenih programov in storitev. Tretji sklop pa zadeva zdravstveno stanje in nudi vpogled v samooceno zdravja ter razširjenost bolezni in zdravstvenih stanj. Zadnja raziskava je pokazala, da so prebivalci Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenili boljše kot v prejšnjih raziskavah, in to kljub dejstvu, da se prebivalstvo stara in da jih je več obolelih s kakšno kronično boleznijo. Podatki so zbrani po zdravstvenih regijah, nam zanimivi in zgovorni pa so podatki, ki veljajo za pomursko regijo.

Prehranjevalne navade kot železna srajca

Čeprav se zadnja leta zelo veliko govori o zdravi prehrani, pa so prehranjevalne navade velikokrat železna srajca in jih je težko spremeniti. Še vedno se polovica prebivalcev pretežno nezdravo prehranjuje, še posebno moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in ljudje v nižjem družbenem sloju. Nekaj pa je vendarle optimističnih spoznanj. Povečalo se je število tistih, ki zajtrkujejo, in Pomurci smo pri tem posebno pridni. Zmanjšalo se je tudi število takih, ki vsaj enkrat tedensko uživajo sladke pijače in si hrano dosoljujejo. Vse­eno pa si jo dosoljuje 51 odstotkov odraslih, pri katerih si vzgled jemljejo tudi otroci. Glede uporabe maščob Pomurci izrazito izstopamo, v gospodinjstvu najpogosteje uporabljajo margarine in svinjsko mast, zelo redko ali sploh ne pa oljčno olje. Vodijo po tem, da najpogosteje uživajo ocvrte jedi.

So pa Pomurci tisti, ki največkrat jedo doma in manj v lokalih.Vsak deseti odrasli Slovenec čezmerno pije alkoholne pijače, in tudi Pomurci nismo izjema. Kadi skoraj vsak četrti Slovenec, pasivno pa še več, in v to so nemalokrat vključeni tudi otroci in mladostniki. Je pa v Pomurju manj od slovenskega povprečja rednih kadilcev, nekaj nad povprečjem pa si jih cigarete prižiga občasno. Raziskava je pokazala, da je zadostno telesno dejavnih le dobra polovica odraslih prebivalcev in da se je v zadnjih štirih letih delež nekoliko zmanjšal. Sicer pa povprečen Slovenec na delovni dan presedi pet ur, največ presedijo stari od 25 do 34 let, s starostjo število ur sedenja upada. Več kot dve tretjini odraslih, starih od 55 do 70 let, ima prekomerno telesno težo, delež je nekoliko manjši pri mlajših, a je vseeno zaskrbljujoče visok.

Pomurci in zdrav življenjski slog
- Pomurci v gospodinjstvu pogosteje glede na slovensko povprečje uporabljamo margarine in svinjsko mast, zelo redko ali pa sploh ne pa oljčno olje.
- Pomurci povprečno spimo dlje kot ostali in imamo manj hrupno okolje.
- V naši regiji živi najmanj odraslih, ki imajo vse stalne zobe.
- Pomurci smo vodilni po uporabi različnih zdravil, po drugi strani pa najmanj zaupamo homeopatskemu zdravljenju.
- Pomurci najraje jemo doma in imajo med vsemi najraje ocvrte jedi.

Ljudi ogroža stres

Posebno poglavje je tudi obvladovanje stresa. Približno četrtina odraslih prebivalcev zelo pogosto ali celo vsakodnevno doživlja stres in ga težko obvladuje. Povečuje se delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci, za našo regijo pa je bolj izrazito ogrožajoč stres zaradi slabih materialnih pogojev. Stres ljudem povzročajo tudi problemi v družini in osamljenost. Med Slovenci se povečuje delež tistih, ki spijo manj kot šest ur, s tem da Pomurci povprečno spimo dlje in imamo manj hrupno okolje.
Iz rezultatov raziskave sklepajo tudi, da odrasli prebivalci Slovenije pomanjkljivo skrbijo za svoje ustno zdravje. Zanimivo pa je, da je skrb za zobe, obiski pri zobozdravniku in redno umivanje zob povezano z izobrazbo, tako da nižjo izobrazbo imajo, manj pozornosti temu posvečajo. V Pomurju so rezultati še posebno slabi in v naši regiji živi najmanj odraslih, ki imajo vse stalne zobe. Anketirance so spraševali tudi o njihovem odnosu do cepljenja, ki je eno najučinkovitejših in uspešnih javnozdravstvenih ukrepov, s katerimi so v zadnjih deset-­ letjih preprečili marsikatero nalezljivo bolezen. Šest od desetih Slovencev zaupa cepljenju, prav Pomurci pa smo med najbolj zaupljivimi.

Pogosteje k zdravniku

Odrasli prebivalci Slovenije zdravnika obiščejo pogosteje, kot so ga leta 2008, teh je dobra tretjina, 22 odstotkov pa zdravnika ni obiskalo niti enkrat. Slovenski družbi med kroničnimi boleznimi predstavljajo najvišje breme bolezni dihal, sladkorna bolezen, depresija, bolezni in okvara hrbtenice te bolezni srca in ožilja. Glede diagnosticiranih bolezni pa se Pomurci tesno držimo slovenskega povprečja ali pa obolevamo še bolj. Pomurce pestijo povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, srčno popuščanje, jetrna ciroza, depresija, bolezni ščitnice in drugo. Tudi po uporabi različnih vrst zdravil smo v samem vrhu, za znižanje krvnega tlaka, maščob, sladkorja v krvi, tablet proti glavobolu, pomirjeval in uspaval ter antidepresivov, ne zaupamo pa preveč homeopatskem zdravljenju.

Pri raziskavi so preučevali tudi nezdrave vedenjske vzorce, kot so uživanje alkohola, kajenje, nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost. Kar tri od štirih opazovanih nezdravih vedenj ima dobrih 12 odstotkov prebivalcev, starih med 25 in 34 let, najbolj pa se kopičijo pri mlajših odraslih. Nezdrava vedenja vplivajo na razvoj kroničnih bolezni, zmanjšajo kakovost življenja in lahko povzročajo prezgodnjo smrt. Dobro pa je, da je v zadnjem letu količino popitega alkohola zmanjšala četrtina zmernih pivcev, tretjina se jih več giblje in bolj zdravo prehranjuje, kaditi pa je nehal vsak deseti kadilec.