vestnik

Več kot sto direktorjev javnih zdravstvenih zavodov zagrozilo z odstopom, med njimi tudi vsi direktorji iz Pomurja

STA, R.Š., 10. 3. 2023
Bobo
Direktorji vseh javnih zdravstvenih zavodov iz Pomurja so sopodpisniki opozorilnega pisma, ki je bilo naslovljeno na predsednika vlade Roberta Goloba.
Aktualno

Direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic so na premierja Roberta Goloba naslovili pismo z opozorilom, da bodo plače nekaterih zdravnikov po 1. aprilu presegle njihove plače. V pismu, ki ga je pridobila tudi STA, so zapisali, da razmišljajo o odstopu, če nesorazmerja ne bodo odpravljena.

Podpisniki pisma - po informacijah spletnega portala N1 gre za 103 direktorje oziroma strokovne direktorje 77 bolnišnic, zdravstvenih domov in javnih inštitutov s področja zdravstva - so uvodoma spomnili, da se bodo s spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Sloveniji po 1. aprilu najbolj izkušeni zdravniki uvrstili v 62. plačni razred, v nadaljevanju pa do 66. plačnega razreda.



Po informacijah Vestnik.si so med podpisniki opozorilnega pisma tudi direktorji zdravstvenih zavodov v Pomurju. Pismo so tako podpisali Edith Žižek Sapač, direktorica soboškega zdravstvenega doma, Olga Požgai-Horvat, direktorica lendavskega zdravstvenega doma, Jože Primožič, direktor gornjeradgonskega zdravstvenega doma, Boštjan Pihlar, direktor ljutomerskega zdravstvenega doma in tudi odhajajoči direktor soboške bolnišnice Daniel Grabar ter strokovna direktorica Manuela Kuhar Makoter.


Vladna stran ter predstavniki reprezentativnih sindikatov zdravstva in socialnega varstva, med katerimi sicer ni bilo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, so konec decembra podpisali sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev v zdravstvu in socialnem varstvu. Dogovor za večino mladih zdravnikov pomeni dvig plač za štiri plačne razrede (in enega v okviru aprilskega dviga plač v javnem sektorju), večji del izkušenih zdravnikov specialistov pa bo deležen skupno dveh dodatnih plačnih razredov. Del razredov so zdravniki prejeli z januarsko plačo, drugi del pa bodo prejeli z aprilsko.


Zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij


Osnovna plača zdravnika tako močno presega plače vodilnih v javnih zdravstvenih zavodih, ki poleg tega niso upravičeni do plačila za opravljeno nadurno delo in ne do dodatkov, do katerih so upravičeni ostali zaposleni, opozarjajo podpisniki pisma predsedniku vlade.

Kot pojasnjujejo, se povprečni direktor slovenske bolnišnice uvršča v 57. plačni razred, strokovni direktor vsaj en plačni razred nižje. Povprečni direktor zdravstvenega doma se uvršča v 53. plačni razred, strokovni vodja vsaj en plačni razred nižje.

"Direktorji in strokovni direktorji v javnih zdravstvenih zavodih so že doslej zaostajali za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov," so zapisali v pismu.

Kot je za STA opozoril direktor bolnišnice Topolšica Jurij Šorli, imajo že sedaj velike težave pri zagotavljanju, predvsem strokovnih vodij. "Ker če se nekdo odloči, da bo še dodatno opravljal zahtevno delo, kar naenkrat pade več plačnih razredov nižje kot je bil prej, s tem da ohrani isto delo kot ga je imel prej, ob tem pa ima še dodatno odgovorno delo vodenja in organiziranja dela," je dejal.

Kot še navajajo v pismu, prihajajoče spremembe glede napredovanj zdravnikov s 1. aprilom po oceni podpisnikov pisma obstoječe neskladje povečujejo še iz naslova osnovnih - izhodiščnih plač, kar postavlja vodstva javnih zdravstvenih zavodov v povsem neprimerljiv in diskriminatoren položaj glede na zahtevnost ter odgovornost delovnega mesta in "so kaplja čez rob že doslej absurdne situacije". Zato podpisani direktorji, strokovni direktorji in strokovni vodje javnih zdravstvenih zavodov zahtevajo, da se nemudoma pristopi k odpravi opisanih plačnih nesorazmerij.

"Direktorji in strokovni direktorji, ki smo zdravniki, nimamo več nikakršnega motiva za nadaljevanje dela na vodilnih delovnih mestih, za bistveno nižjo plačo od kolegov, ki jih vodimo, zato razmišljamo o odstopu s svojih funkcij. Na zdravniških delovnih mestih lahko računamo na višje plačilo za svoje delo. Podobno razmišljamo tudi številni drugi podpisniki, ki nimamo medicinske izobrazbe," so poudarili.

Kot so dodali, verjamejo, da se tudi premier Golob zaveda pomena vodenja za uspešno delovanje zdravstvenih zavodov in celotnega zdravstvenega sistema, zato pričakujejo, da bodo opisana plačna nesorazmerja odpravljena do 1. aprila, ko stopi v veljavo napredovanje zdravnikov. Poleg odprave opisanih plačnih nesorazmerij pa podpisniki pričakujejo še, da se nagrajevanje direktorjev in strokovnih direktorjev dolgoročno uredi v okviru zdravstvenega stebra, ob upoštevanju odgovornosti vrhovnega menedžmenta zdravstvenih organizacij in strukture zaposlenih, ki jih vodijo.

Šorli je ob tem za STA še opozorili, da so vodstva zdravstvenih zavodov pogosto tarča kritik "krivi za karkoli se v zdravstvu zgodi", hkrati pa se "ugotavlja, kako so vse zasebne zdravstvene ustanove boljše od nas in uspešnejše pri delovanju". S pismom želijo tudi opozoriti, da nimajo orodij, da lahko karkoli na tem področju spremenijo. "Če se začnemo tudi mi obnašati kot zasebni profitni zavodi, bomo zelo težko s tem zdravstvom kam prišli," je še dodal.Pismo so predsedniku vlade poslali minuli teden, odgovora pa do zdaj še niso dobili. STA še čaka odgovor kabineta predsednika vlade ter minister za zdravje in javno upravo.

Konec februarja je že tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije opozorilo, da so direktorji zdravstvenih zavodov nagrajeni precej slabše kot sodelavci, ki jih vodijo. Njihove plače močno zaostajajo za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, so opozorili. Direktorji tudi niso upravičeni do plačila za nadurno delo in ne do dodatkov, do katerih so upravičeni ostali zaposleni, napredovanja zdravnikov po 1. aprilu pa bodo ta neskladja samo še povečala.

plače direktor zdravstvo zavod poziv premier vlada
Kaj zdaj berejo drugi