Več lastnikov, inšpektor pa sam določil predstavnika in mu izročil odločbo

Kmetijski inšpektor je 74-letnemu Ivanu Zadravcu iz Strehovec z odločbo naložil, da najpozneje v enem letu očisti kmetijsko zemljišče na območju Strehovskih goric. To se je v več kot dvajsetih letih zapuščenosti spremenilo v neprehodno goščavo iz plevela, robidovja in grmičevja, znotraj katerega raste tudi nekaj starih sadnih in gozdnih dreves. »To ni moja zemlja,« pove Zadravec in potem pokaže na sadovnjak zraven goščave, ki da je njegov glede na dogovor njegovih prednikov o delitvi skupnega premoženja in ga sam tudi vzorno vzdržuje.

Celota z več lastniki

Toda inšpektor je v obrazložitvi odločbe navedel, da sta sadovnjak, ki ga vzdržuje Zadravec, in zarasli del zemljišča celota, saj se v zemljiški knjigi vodita pod skupno parcelno številko, premoženje pa da pripada več lastnikom. Zadravec je polovični lastnik, druga polovica je v lasti sorodnikov. Toda težava je v tem, da se Zadravec z njimi ne more dogovoriti o ureditvi lastništva tako sporne parcele kot deleža, ki ga še vedno ima v hiši, v kateri zdaj živijo njegovi sorodniki.

Kmetijski inšpektor je pri preverjanju lastništva v uradnih evidencah konec lanskega leta ugotovil, da parcela od začetka lanskega leta pripada samo še trem solastnikom, Ivanu Zadravcu do polovice, drugo polovico pa si delita njegovi sorodnici. Da ti dejansko živita v tujini, je inšpektorju konec lanskega leta povedal Zadravec in še, da sam ne bo predlagal nikogar za skupnega predstavnika oziroma pooblaščenca. »S tem se nisem strinjal in ničesar nisem podpisal,« je povedal sogovornik. Kljub temu ga je kmetijski inšpektor določil za skupnega predstavnika in pooblaščenca, in ker se Zadravec na sklep ni odzval, je ta postal pravnomočen. Inšpekcijski postopek se je tako lahko nadaljeval in Zadravcu je bila izdana odločba, da mora očistiti parcelo in o tem obvestiti inšpektorja. Drugače se bodo potrebni ukrepi izvedli, tako piše v obrazložitvi odločbe, na stroške lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča v izvršilnem postopku.

Ko se solastniki ne morejo dogovoriti...

Ali lahko inšpektor izda sklep in imenuje za skupnega predstavnika nekoga, ki prej sam pove, da nima stikov s preostalimi deležniki v skupni parceli? S kmetijskega ministrstva so nam sporočili, da v primerih, ko se solastniki ne morejo dogovoriti, kdo bo prevzel odgovornost za neko dejanje, upravni organ po postopku, ki je določen v zakonu o splošnem upravnem postopku, določi namesto njih in izda sklep, kot je bil izdan v opisanem primeru. »V tem primeru je kmetijski inšpektor ravnal zakonito in v skladu s postopkom, ki je določen v zakonodaji. Poleg tega je kmetijski inšpektor za skupnega predstavnika določil osebo, ki kot edini solastnik živi v Republiki Sloveniji,« so še zapisali.
Na vprašanje, ali je dopustno in moralno, da inšpektor na tak način vodi postopek tudi, ko so v ozadju težke družinske in socialne okoliščine, pa so nam odgovorili, da mora kmetijski inšpektor po uradni dolžnosti voditi postopek tudi v takih primerih. »Ob tem pa mora upoštevati vsa dejstva in okoliščine ter postopek izpeljati čim hitreje in čim bolj ekonomično. Zavezanec je bil v tem primeru obveščen o vseh dejstvih in okoliščinah in dana mu je bila možnost, da se zoper izdana sklepa in kasnejšo ureditveno odločbo pritoži, vendar te možnosti ni izkoristil.« Ivan Zadravec živi sam in nima ožjih sorodnikov, ki bi mu morda lahko pomagali pri reševanju situacije in pri pravočasnem formalnem odzivanju na izdane sklepe inšpektorja.

Pravilno in skladno z zakonom

»Primera ne poznamo in tudi vsebine odločbe ne, zato ga lahko komentiramo zgolj na načelni ravni,« pa so nam sporočili iz urada varuha človekovih pravic. Na osnovi poslanega odgovora službe za odnose z javnostmi in promocijo ministrstva za kmetijstvo na omenjeni novinarski vprašanji pa so zapisali, da inšpektor izda odločbo zavezancu – lastniku parcele, vendar se pri tem ne ozira na psihofizično stanje naslovnika, razen če bi imel o tem zavezanec odločbo, ki bi jo predstavil inšpektorju v postopku. »Iz priloženega je mogoče izluščiti, da je organ ravnal pravilno in skladno z zakonom,« še ugotavljajo, kakor tudi, da je zato, ker ni bila vložena pritožba, zadeva dokončna in verjetno tudi ni razlogov za izredno pravno sredstvo. Menijo pa še, da bi moral zavezanec poiskati pomoč na centru za socialno delo in da bi mu morda lahko pomagali v pro bono odvetniški pisarni.