Razmere, v katerih mora delovati pomursko gospodarstvo zaradi epidemije koronavirusa, odpirajo mnogo vprašanj tako pri lastnikih podjetij kot pri zaposlenih, odgovori nanje pa se zaradi negotovosti spreminjajo iz ure v uro. Poleg trgovskih in drugih obratov, ki so se zaprli po odloku vlade o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev, so vrata v celoti zaprla pomurska termalna kopališča, druga proizvodna dejavnost v regiji se nadaljuje.
Predsednik Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah, ki mu v zadnjih dneh nenehno zvonijo telefoni, pri tem poudarja mnenje Gospodarske zbornice Slovenije in ministrstva za gospodarstvo, da se proizvodnja v podjetjih ne sme ustaviti, še posebej ne na področjih, ki so bistvena za oskrbo prebivalstva, a da hkrati delodajalci organizirajo proizvodne procese tako, da bodo v največji meri lahko zaščitili zdravje zaposlenih. Na ministrstvu so že pripravili številne ukrepe za zmanjšanje škode, ki bo v gospodarstvu nedvomno nastala, med drugim interventni zakon o ohranitvi delovnih mest, ki predvideva ukrep delnega povračila nadomestila plače za delavce na čakanju in bo obravnavan po nujnem postopku. Podjetnikom bodo od aprila na voljo tudi novi finančni produkti SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Ogromno vprašanj podjetnikov
Grah še pojasnjuje, da bo vlada v najkrajšem možnem času zagotovila zaščitno opremo, predvsem maske, po katerih je v podjetjih največ povpraševanja. Podjetja bodo z njimi oskrbeli v občinskih štabih civilne zaščite. »Moramo pa se zavedati, da se nekatera podjetja v Evropski uniji zapirajo, recimo na področju avtomobilske industrije, kar bo lahko sčasoma privedlo tudi do zaprtja nekaterih pomurskih podjetij, ki so vezana na to dejavnost,« pravi Grah, ki dodaja, da proizvodnja v pomurskih podjetjih za zdaj normalno poteka, kar pa se lahko spremeni tudi v primeru motenj v dobavi repromateriala. Grah hkrati še poudarja pomembnost dela po smernicah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ogromno vprašanj v podjetjih je po njegovih besedah vezanih na že omenjeni ukrep čakanja na domu, po katerem bi delavec na čakanju prejel nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, pri tem bo 40 odstotkov krila država, 60 odstotkov pa delodajalec.
Gre za ukrep, ki je bistvenega pomena za tiste, ki so že morali zapreti svojo dejavnost. Ukrep bo izvajal Zavod za zaposlovanje. Direktorica soboške območne službe zavoda Stanislava Perčič pravi, da dobivajo v zadnjih dneh ogromno vprašanj podjetnikov v zvezi s tem, a jim ne morejo dati podrobnih odgovorov, dokler zakon ne bo sprejet in dokler tudi sami ne dobijo navodil za nadaljnje delovanje. Čeprav po besedah Perčičeve še ni mogoče oceniti, koliko podjetnikov bo izkoristilo ta ukrep, je glede na številne klice, ki jih dobivajo, možno pričakovati, da bo veliko tovrstnih vlog. Tudi sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota Jožica Gergorec pravi, da dobivajo številne klice obrtnikov, največ v zvezi z odlokom o začasni prepovedi dela, zanima jih predvsem, ali njihova dejavnost spada med tiste, ki jih je treba zapreti. Prav tako jih zanima, kdaj bo začel veljati interventni zakon in kako bodo morali po tem ravnati. Za zdaj v zbornici še niso pripravili ocene pričakovanih posledic, a Gergorčeva pravi, da bo drobno gospodarstvo zagotovo utrpelo precejšnjo škodo.
Sindikati: »Kapital se virusa ne naleze«
Zdenka Bobovec iz soboške območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da so zaposleni v številnih podjetjih zaskrbljeni, še posebej v trgovskih podjetjih, kjer imajo dnevne stike s strankami, in v proizvodnjah, kjer delavci delajo drug ob drugem v neposredni bližini. Pri tem poudarja, da je sindikat na državni ravni že pozval inšpektorat za delo, naj delodajalcem jasno sporoči, kakšna začasna pravila glede odrejanja delana domu veljajo med epidemijo.
Prav tako so vladi zastavili vprašanje, ali je delo pri delodajalcih v Sloveniji varno in kako zagotavljajo to varnost, v nasprotnem primeru jih zanima, kdaj bodo delodajalci ustavili proizvodnjo. Sindikat je tudi javno pozval delodajalce, naj delo v največji možni meri omejijo tako, da delavcem ne bo treba prihajati na delo. »Kapital se virusa ne naleze in ni vreden nobenega človeškega življenja. Iste ljudi bo iskal, ko bo nevarnost minila. V tem času pa resnično zahtevamo, da končno damo prednost življenju pred stvarmi,« so zapisali. Bobovčeva še pravi, da so od gradbenega podjetja Pomgrad že dobili obvestilo, da so nekateri zaposleni doma, dela na gradbišču pa potekajo naprej v skladu z doslednim upoštevanjem varnostnih navodil. V nekaterih tekstilnih podjetjih, pravi, se bodo kmalu srečali s predstavniki sindikatov in se odločili, kako naprej.
V Radenski poudarjajo, da je zanje ohranitev proizvodnje pomembna, saj zagotavljajo tudi del nacionalnih blagovnih rezerv. »V Radenski je epidemija novega koronavirusa močno pretresla ustaljene prakse delovnih procesov. A tudi v teh zaostrenih okoliščinah smo odreagirali hitro, odločno ter striktne ukrepe ter poostren higienski režim sprejeli še pred pojavom prvih potrjenih primerov koronavirusa v Sloveniji in na Hrvaškem. To nam je omogočilo, da proizvodnja trenutno poteka nemoteno, da so zaposleni pomirjeni in da smo pripravljeni na različne scenarije,« pravijo. Tuji državljani, ki v njihovem primeru sestavljajo vodstvo podjetja, so se že vrnili v domovine in delo opravljajo po telekomunikacijskih poteh.