Srčno popuščanje je kronično zdravstveno stanje, ki je najpogosteje posledica ishemične bolezni srca in arterijske hipertenzije. Zaradi boljše obravnave akutnih stanj v kardiologiji in staranja prebivalstva se, tako kot drugje v razvitem svetu, tudi v Sloveniji soočamo z naraščajočim bremenom srčnega popuščanja. Bolniki imajo nespecifične simptome in znake, ki povzročajo slabšo z zdravjem povezano kakovost življenja. Izhod srčnega popuščanja je slabši kot pri večini malignih obolenj, bolniki so pogosto v stiku z zdravstveno službo, bodisi v ambulantni ali bolnišnični obravnavi. Z zgodnjim prepoznavanjem, celostnim zdravljenjem ter ustrezno samooskrbo je mogoče obvladovati simptome in znake srčnega popuščanja, preprečiti napredovanje in zaplete v smislu hospitalizacij in prezgodnje umrljivosti. Ravno z namenom boljšega obvladovanja srčnega popuščanja v Sloveniji so predstavniki projektnih partnerjev izvedli omenjena projekta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Že 17. prvomajski pohod v Adrijancih: tudi letos postavljanje mlaja in mlečne kumare
Za 1. maj se je v Adrijancih odvil že 17. pohod. Tudi tokrat je pot vodila po obronkih goričke vasice. Pohodniki so lahko uživali v pogledih na gručasto pokrajino z zelenim pridihom. Seveda ni manjkalo domačih dobrot, ki so jih pripravili člani in članice, organizatorji pohoda, ŠKTD Adrijanci. Na približno desetkilometrsko pot po gozdnih poteh z vmesnimi postanki se je odpravilo 180 pohodnikov, pot je zavila tudi na Štokovo domačijo, kjer je potekalo tradicionalno postavljanje mlaja. Medtem so se lahko pohodniki okrepčali, manjkale niso mlečne kumare s krompirjem in obloženi kruhki z domačo šunko ter s takšnimi in drugačnimi namazi. Bili so skutni z bučnim oljem in drugimi zelišči, pa namazi iz sladkega krompirja in suhih paradižnikov, graha s česnom ter iz čičerike s papriko. Nato je pot vodila še do stare šole v Adrijancih, kjer se je pohod zaključil z obrokom na žlico: pohodniki so lahko izbrali med pasuljem in ajdovo prežganko z jurčki. Tisti, ki so želeli, pa so lahko poskusili tudi 'žujco'. Foto: Mateja Lepoša
Splošna bolnišnica Murska Sobota (SBMS) kot projektni partner izvaja več temeljnih raziskovalnih projektov, med katerimi je tudi Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost. Razdeljena je bila na dva dela: retrospektivno epidemiološko raziskavo pri hospitaliziranih osebah in prevalenčno epidemiološko raziskavo SOBOTA-HF, v katero je bilo vključenih 2861 naključno izbranih prebivalcev mesta Murska Sobota (vključujoč Rakičan), starejših od 55 let. Po prejetju vabila so se lahko udeležili presejalnega pregleda v laboratoriju SBMS ali v laboratoriju Zdravstvenega doma Murska Sobota.Oddali so vzorec venske krvi za določitev koncentracije n-terminalnega odlomka možganskega natriuretičnega propeptida tipa B (NT-proBNP) ter izpolnili kratek vprašalnik. Vsi, ki so imeli povišano koncentracijo NT-proBNP, so bili povabljeni nadiagnostični pregled. Enako vabilo je prejel tudi naključni vzorec preiskovancev z normalno koncentracijo NT-proBNP. Diagnostični pregled je vključeval ultrazvok srca, odvzem venske krvi in urina, zdravniški pregled, elektrokardiogram visoke ločljivosti, meritev gleženjskega indeksa, meritev pljučne funkcije, meritev telesne sestave, teste telesne zmogljivosti in vprašalnike.
Z raziskavo so bili pridobljeni podatki o epidemiološkem bremenu srčnega popuščanja, na podlagi katerih so bili ocenjeni trendi v hospitalizacijah in umrljivosti bolnikov s srčnim popuščanjem, s tem pa tudi učinkovitost njihove obravnave. Omenjeni podatki so bili predstavljeni tudi na zaključnem dogodku Nepopustljivo srce.
Večja ozaveščenost o srčnem popuščanju in njegovih posledicah lahko v širši javnosti okrepi pomen zavedanja in udejanjanja načel zdravega življenjskega sloga ter pri osebah s povečanim tveganjem za razvoj srčnega popuščanja motivacijo za informiranje o zgodnjem prepoznavanju simptomov in znakov te bolezni. Z dejavnim vključevanjem v zdravstveno oskrbo in opolnomočenjem bolnikov s srčnim popuščanjem kot tudi njihovih neformalnih oskrbovalcev lahko pri njih dosežemo večje zaupanje v lastne zmožnosti obvladovanja bolezni, boljše izvajanje vedenj samooskrbe in večji nadzor nad zdravstvenim stanjem, posledično pa tudi boljše izide zdravljenja bolnikov ter manjšo obremenjenost neformalnih oskrbovalcev.
