V cerkev, ki je bila leta 2007 razglašena za osrednjo božjepotno središče murskosoboške škofije, je tudi letos prišlo veliko vernikov iz turniške župnije in od drugod. Mašo je ob glavni romarski slovesnosti, ki se je začela ob 10. uri, daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Pred tem je bila maša tudi v madžarskem jeziku.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Škof Štumpf je v pridigi poudaril, da je praznik Marijinega vnebovzetja tudi dan opomina vsem staršem, da so za ceno svoje lastne večnosti pred Bogom odgovorni, da omogočijo še nerojenim otrokom življenje: »Pozneje, po rojstvu, to življenje naravnavajo tako, da se bo enkrat dopolnilo v blaženi večnosti. Kajti z vsakim rojstvom otroka se namreč v srce živega Boga poleg otrokovega imena vpiše tudi ime staršev, ki so otroka sprejeli v življenje.«
Mariji ni bila prihranjena žalost ob sinovem trpljenju in smrti. Marija ni bila pomehkužena ali privilegirana žena. Marija je bila žena z zgaranimi rokami in pretrpljenim obrazom. »Bila je žena, ki je tudi v svoji veri imela vprašanja. Torej je Marijina pot skozi življenje bila zelo človeška pot. Obenem pa je Marijina pot zaradi sina Jezusa tako zelo božja, da tudi zanjo po smrti ni moglo biti mesta drugje, kakor v polnosti nebeške slave.«
Ob vnebovzetju se je tako dopolnila Marijina zmaga nad sovražnim ognjeno-rdečim zmajem iz Knjige razodetja. To ni pravljični simbol. Ognjeno-rdeči zmaj je resnično živ in zelo močen in prisoten Zli duh, ki mu pravimo tudi Satan: »Ta zmajevski demon sovraži življenje. Sovraži celo samega sebe. Kot duhovno bitje obstaja samo zato, ker sovraži in da sovraži. Njegovo prebivališče je peklenska zavrženost in so tudi ljudje, ki v sebi nosijo peklensko sovraštvo do Boga in do ljudi.«
