Sluz se je pojavila konec tedna na plažah v Piranu, Kopru in Ankaranu. Gladina morja je v piranskem mandraču dobila rumeno-rjav odtenek, podobno stanje so opazili tudi v drugih obalnih mestih. Morska biološka postaja Piran pojasnjuje, da gre za pojav sluzenja morja, ki že dolgo ni bil tako intenziven.
Kaj je sluz in kako nastane?
Biolog Borut Mavrič, vodja Morske biološke postaje Piran, pojasnjuje, da sluz tvorijo polisaharidi, ki iz stopljenega stanja preidejo v trdno. Sprva nastanejo manjši skupki, trakci in nitke, ki se nato združujejo v večje sluzaste skupke, makroagregate, in plahte. Sluz se lepi na kožo, lase in kopalke ter povzroča težave ribičem, saj obteži in umaže mreže. Kljub temu za ljudi ni nevarna.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sobočanke zmagovalke kvalifikacijskega turnirja lige prvakinj: Apollon - Mura Nona 2 : 3!
To je to, na kar smo čakali. Mura Nona se je prebila v finale kvalifikacijskega mini turnirja lige prvakinj, kjer se je pomerila z ekipo Apollon Ladies, ki je bila gostiteljica, a le pogojno rečeno, saj ima klub svoj sedež v mestu Limassol, finale pa se je igral v Pafosu na stadionu Stelios Kyriakides. Pomurke so presenetile Ciprčanke in se uvrstile v drugo fazo tekmovanja. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
Ekološke posledice sluzi
Težave se pojavijo, ko sluz začne razpadati in se usede na morsko dno, kar povzroči pomanjkanje kisika za organizme, ki živijo na dnu. Mavrič opozarja, da lahko popolno pomanjkanje kisika (anoksija) vodi do resne ekološke škode in pomor morskih organizmov. "Sluz se usede na morsko dno, tam se razgrajuje, voda pa v tej plasti preneha krožiti. Ker ni menjave vode, se poveča poraba kisika," razlaga Mavrič.
Pojav sluzenja in premiki morskih organizmov
Pojav sluzenja morja so biologi Morske biološke postaje Piran opazili prejšnji teden na površini, v vodnem stolpcu in na morskem dnu. Mavrič je med rutinskim potopom opazil, da je bila sluz na globini med dvema in osmimi metri močno prisotna, tako v vodnem stolpcu kot na dnu, medtem ko je na površini ni bilo opaziti. Opazil je tudi premike morskih organizmov zaradi pomanjkanja kisika in posnel fotografijo morske kumare, ki je zlezla na vrh lupine poginulega leščurja.
Povečano število rebrač
Letos je bilo sluzenje morja bolj obsežno kot prejšnja leta. Mavrič ob tem izraža zaskrbljenost: "Tako intenzivnega sluzenja morja že dolgo nismo zaznali." Pojav naj bi sprožila bistveno nižja slanost morja in vnos večje količine trdnih delcev zaradi pogostih poplav rek, kot sta Soča in Pad. Letos so te vodne mase prihajale predvsem z italijanske strani, v poletnih mesecih pa pričakujemo visoke temperature morja, ki prinašajo negativne posledice. Biologi so v zadnjem tednu opazili tudi povečano število rebrač, meduzam podobnih morskih živali, ki sicer ne ožgejo kopalcev.