V Katoliški cerkvi je veliki petek skupaj z veliko soboto dan žalovanja, zato na ta dan v cerkvah ni maš, ampak le bogoslužja, čaščenje križa, s katerim obhajajo spomin na Jezusovo smrt. Hkrati ta dan velja strogi post, ko naj bi se verniki le enkrat do sitega najedli, hkrati pa naj ne bi uživali mesa. "Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve," glede posta na veliki petek pravijo v Slovenski škofovski konferenci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Papež Frančišek bo na veliki petek vodil križev pot, ki bo letos znova potekal v rimskem Koloseju. Zadnji dve leti je zaradi pandemije potekal v okrnjeni obliki in na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Na predzadnji od 14 postaj križevega pota, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, bosta križ skupaj nosili ukrajinska in ruska družina.
V evangeličanskih cerkvah bo na veliki petek ob 18. uri potekalo osrednje velikonočno bogoslužje. Bogoslužje iz Gornjih Petrovcev, ki ga bo vodila Jana Kerčmar, bo na drugem programu prenašala TV Slovenija.
Pravoslavni verniki pa bodo letos veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 24. aprila.