Ena ključnih sprememb novele zakona je zvišanje minimalnega denarnega nadomestila s 350 na 530,19 evra bruto, s čimer ministrstvo za delo zasleduje cilj izboljšanja socialnega položaja brezposelnih oseb. Prav tako pomembno je podaljšanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Mlajši od 30 let bodo medtem do denarnega nadomestila še vedno upravičeni, če bodo imeli šest mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih. Ta sprememba bo sicer začela veljati šele z začetkom uporabe spremenjenih pravil evidentiranja izrabe delovnega časa, najpozneje pa 1. januarja 2021.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Novosti za starejše brezposelne
S ciljem pospešiti aktivacijo starejših brezposelnih zakon posebej spreminja pogoje pri določitvi njihovega denarnega nadomestila. Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 58 let in imajo zavarovalno dobo več kot 28 let, pa prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev. Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev. Obe spremembi bosta v veljavi od 27. marca 2020.
Sprememba pravil sankcioniranja kršitev
Poleg tega predlog novele ukinja finančno sankcijo za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku treh dni ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po veljavni ureditvi se namreč tem osebam denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmeri le v višini 60 odstotkov povprečja plač. Na splošno so medtem uzakonjene spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot do zdaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bo brezposelna oseba v primeru težje kršitve - kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve - iz evidence izločena ob prvi kršitvi. Te spremembe bodo v veljavi od 27. junija 2020.
Drugačne omejitve občasnega dela upokojencev
Spremembe prenovljena zakonodaja prinaša tudi upokojencem, ki opravljajo občasna in začasna dela. Po veljavnem zakonu lahko opravijo največ 60 ur teh del v koledarskem mesecu, kar je že dolgo predmet kritik, po novem pa bo mogoča izjema, s katero bo določeno, da lahko opravijo največ 90 ur. Največji letni dovoljeni obseg ur pa se ne spreminja.
Spremembe za tuje državljane
Prav tako novela prinaša novosti za tuje državljane. Za učinkovitejšo integracijo brezposelnih tujcev iz tretjih držav na trg dela je po novem predpisana zahteva po osnovnem znanju slovenskega jezika (raven A1). To pogoj bodo morali izpolnjevati vsi, ki se bodo želeli vpisati v evidenco brezposelnih. Brezposelni državljani EU, Švice in držav evropskega gospodarskega prostora pa se bodo morali v okviru aktivnega iskanja zaposlitve odslej vključiti v tečaj in pristopiti k izpitu iz osnovnega znanja slovenskega jezika. Spremembe za državljane tretjih držav začnejo veljati 27. aprila 2020, spremembe za državljane EU pa danes.
Več možnosti za ukrepe aktivne politike zaposlovanja
Na priporočilo varuha človekovih pravic se z novelo zakona sicer povečuje tudi možnost za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja tistim brezposelnim, ki so nastopili materinski, očetovski ali starševski dopust. In sicer se jim bo v primeru ponovne prijave v evidenco brezposelnih pri izpolnjevanju pogojev upoštevalo tudi obdobje prijave pred nastopom omenjenega dopusta.
Zakon je bil usklajen s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ne glede na to pa v DZ ni dobil enotne podpore. Najbolj so mu nasprotovali v Levici, kjer menijo, da je dvig denarnega nadomestila za brezposelnost prenizek in se z njim ne da preživeti. Vse druge zakonske rešitve so po njihovem mnenju še slabše, ker omejujejo obseg upravičencev do nadomestila, uvajajo nove represivne ukrepe, slabšajo položaj upokojencev, starejših delavcev in tujcev, zraven pa zmanjšujejo globe za delodajalce.
