»To priznanje, ki sem ga prejela, mi zelo veliko pomeni. Seglo mi je do srca, da Slovenija ni pozabila name. Vesela sem, da sem toliko zdrava, da sem lahko priznanje tudi osebno prevzela. Bilo je posebno doživetje,« je dejala 81-letnica, ki je že od zgodnje mladosti povezana s petjem, tako ljudskim kot zborovskim.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Med letoma 1970 in 1972 je raziskovalna ekipa sekcije za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje v večdnevnih terenskih snemanjih večkrat obiskala tudi Porabje. V takratnih strogih političnih in meddržavnih razmerah oziroma v času nadzorovane in omejene rabe slovenskega jezika so raziskovalci vstopali v domove pričevalcev ljudskega izročila. Kot so zapisali v obrazložitvi, je imela veliko zaslugo pri spoznavanju porabske pevske kulture prav Vera Gašpar, ki je raziskovalcem omenjenega inštituta v tistem obdobju zapela prek 50 pesmi, pomembno vlogo pa je odigrala tudi kot vez med raziskovalci in pevkami ter pevci.
Vera Gašpar že 68 let poje v najstarejši porabski kulturni skupini, Mešanem pevskem zboru Avgusta Pavla, leta 2000 je ustanovila skupino Ljudski pevci Zveze Slovencev Gornji Senik, poje v cerkvi in v pevskem zboru, ki deluje pri Porabskih slovenskih upokojencih.
»V Porabju petje slovenskih pesmi oziroma petje v slovenščini ni bilo samoumevno. Ne glede na to je v vseh obdobjih, naj je šlo za restriktivna desetletja v času železne zavese ali za čas po padcu berlinskega zidu, Vera Gašpar aktivno sodelovala pri petju slovenskih ljudskih pesmi,« je bilo še poudarjeno na prireditvi v Žalcu.