Marca prihodnje leto bo v Festivalni dvorani v Ljubljani konferenca Zlati kamen. Rdeča nit letošnjega projekta je občinska prostorska politika, strokovni svet pa bo pri izboru najprodornejših občin pozoren na posebej izstopajoče elemente prostorske politike. »Posebni bodo torej momenti, kot so jasna vizija prostorskega razvoja, potek prostorskega načrtovanja, uporaba sodobnih konceptov razvoja na tem področju, prizadevanja za oživitev funkcionalno degradiranih zemljišč, širjenje namenske rabe za potrebe poselitve na račun zelenih ali kmetijskih površin in podobno,« so navedli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kdo bo 7. januarja prihodnje leto potegnil kratko pri kockanju Romana Leljaka?
Zaradi odstopa devetih svetnikov bodo občani Radenec v začetku leta šli ponovno na volitve.
Pri izboru je pomemben tudi celovit razvoj kraja. Tako organizatorji, blagovno znamko Zlati kamen si lastita podjetji SBR in Planet GV, s pomočjo sistema ISSO pretresajo ključne merljive kazalnike uspeha za 212 občin, pregledujejo glavne razvojne dokumente, končno besedo pa bo imel strokovni svet, ki ga sestavlja 15 strokovnjakov in praktikov z zelo različnih področij.
Znani pa so že prejemniki certifikatov ISSO za leto 2024. Med tistimi občinami, ki so prejele zlatega, sta tudi Veržej in Murska Sobota. Kot so na naše poizvedovanje odgovorili nosilci projekta, je Občina Veržej glede na razvojni položaj uvrščena v zgornjo tretjino slovenskih občin. Glede na vrednost sestavljenega indeksa ISSO je na 57. mestu med 212 občinami. Sestavljeni indeks tvori 54 kazalnikov z osmih področij (demografije, učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in okolja), Veržej pa izstopa na področju družbene povezanosti, kjer ima boljše vrednosti kazalnikov le pet krajev v državi. »Analiza odkrije precej dober položaj tudi na področjih izobrazbe in trga dela. Zanimivo je, da je med osmimi področji Veržej nekoliko slabše uvrščen le pri gospodarstvu, sicer pa so uvrstitve solidne.« Pojasnili so še, da analiza ISSO ne opisuje preprosto razvitosti kraja, ampak razvojni položaj, zato poleg kazalnikov razvitosti spremlja tudi razvojno dinamiko in aktivnosti na izbranih strateških področjih. »Glede na kazalnike stanja, ki prikazujejo doseženo raven razvoja, je Veržej uvrščen povprečno, medtem ko ima pri kazalnikih aktivnosti in razvojne dinamike nadpovprečne rezultate. Omenimo še, da je Veržej najmanjša občina iz vzhodne Slovenije z zlatim certifikatom ISSO,« so dodali.
Kaj pa kaže analiza za Mestno občino Murska Sobota? Zlati certifikat je prejela, ker je glede na razvojni položaj uvrščena v zgornjo tretjino slovenskih občin, na 68. mesto. »Položaj Murske Sobote je še posebej močan na treh področjih. Na področju trga dela imajo boljši položaj le tri občine v Sloveniji. Za visoko uvrstitev na tem področju se lahko zahvali zlasti izjemno visokemu številu delovnih mest na 1000 prebivalcev, pa tudi strukturi delovnih mest in gibanju brezposelnosti,« so opisali. Na področju izobrazbe je mestna občina na sedmem mestu, v veliki meri zaradi aktivne politike pri spodbujanju študija med mladimi, na področju gospodarstva pa na 20. mestu z vrednostjo sestavljenega indeksa, ki za 55 odstotkov presega povprečje 212 občin. Glavni razvojni izziv za mestno občino ostajajo demografska gibanja. »Toda upoštevati moramo tudi razvoj, pred desetletjem se je Murska Sobota glede na indeks ISSO uvrščala okrog stotega mesta, kar pomeni, da je v tem času bistveno izboljšala svoj razvojni položaj,« so še zapisali.