Družine razpadajo, vse več ljudi je samskih, zelo redki so v partnerstvu zadovoljni, ugotavljajo strokovnjaki za medsebojne odnose. Kaj se nam dogaja? Znanost se je vključila v reševanje problemov, čakalnice pri terapevtih so polne, učinki pa jalovi. Socialna in kulturna antropologinja Vesna Vuk Godina pove, da zdravljenje ljudi, kot ga ponujajo, niti ne more delovati, ker je najprej treba razumeti problem, šele nato izvesti poteze.
Zahodne družbe so posebne, eden od aspektov je, da so v njih zakon, vzgoja in še nekatere reči, ki so jih prej v vseh družbah suvereno obvladovali, postali problematični. »V partnerstvo ljudje usmerjajo ogromno energije in denarja, da bi uspevalo, a nam glede na investirano to najmanj uspeva,« detektira problem in spomni, da pred sto leti niso imeli teh težav. »Naše stare mame so se poročile, bile petdeset, šestdeset let ali celo več poročene, pa niso imele boljših partnerjev, kot jih imajo ženske zdaj, celo manj so se pogovarjali s svojimi ženami in manj prispevali k vzgoji otrok. Danes so, od zunaj gledano, moški celo bolj primerni za partnerstvo. Vendar so pred sto leti imeli dosmrtna partnerstva, danes je normalno imeti serijo partnerstev. Vsi so nezadovoljni, ker to ni to, kar bi hoteli imeti. In pri tem nezadovoljstvu prednjačimo ženske. V glavnem smo ženske tiste, ki uničujemo partnerstva,« pove.
Da so moški samo za to, da jim ženske kuhajo in da seksajo z njimi, je napačna interpretacija njenih tez, poudari Godina. Pove samo, kako so se teh zadev lotevali nekoč. »Zdaj večina ljudi ne gre narazen, ker bi se zgodilo kaj groznega, čeprav se tudi to dogaja, v večini primerov jima 'ni več fajn', ker to ni to, kar bi moralo biti.«
Od vseh družb v tisoč letih imajo prav zdajšnje zahodne največ težav s partnerstvi. »Prvi in zelo pomemben razlog za stanje, kakršno je, je v tem, da so partnerstva postala trg. Drugi razlog je, da so partnerstva postala trg objekta želje. Tretje je, da se za partnerstvo odločamo iz napačnih razlogov. Četrti ključni razlog je, da ni več funkcionalno odraslih partnerjev, ljudi, ki lahko zdržijo v partnerstvu na dolgi rok.« Na dolgi rok je sobivanje z enim človekom kronično nezadovoljstvo, je njena definicija današnjega partnerstva.
Pred sto leti kapital ni tržil privatnih življenj, ni bilo svetovalcev za družine, lepotnih kirurgov, predpisovalcev tega, koliko mora človek tehtati, tudi farmacevtske industrije ni bilo. »Danes pa je vsak vidik našega bivanja trg.« Partnerske zveze so postale trgi in zanje velja enako tržno načelo kot za vse drugo na trgu, kjer nikoli nimamo vsega. Standardi so namenoma neuresničljivi, ker če bi bili uresničljivi, ne bi bili večni potrošniki. »Da to deluje, morajo biti standardi postavljeni tako visoko, da jih nihče ne more doseči, ljudje pa mislijo, da je nekaj narobe z njimi in z njihovo partnersko zvezo.«
Nekoč so že otroke naučili, da nečesa ni ali ni mogoče dobiti, in ker tega niso pričakovali, je bilo veliko manj nezadovoljnih. »Manj nezadovoljnim je mogoče bistveno manj prodati. Bolj so ljudje nezadovoljni, več jim lahko prodate.« Ženske praviloma v partnerstvu iščejo zadovoljitev želje v popolnem srečnem razmerju, manj niso pripravljene sprejeti. Tudi če bi dobile funkcionalnega odraslega partnerja, to ne bi pomenilo sreče do konca njunih dni. Nobena zveza jim namreč ne more zadovoljiti želje.
Zahodne družbe so posebne, eden od aspektov je, da so v njih zakon, vzgoja in še nekatere reči, ki so jih prej v vseh družbah suvereno obvladovali, postali problematični. »V partnerstvo ljudje usmerjajo ogromno energije in denarja, da bi uspevalo, a nam glede na investirano to najmanj uspeva,« detektira problem in spomni, da pred sto leti niso imeli teh težav. »Naše stare mame so se poročile, bile petdeset, šestdeset let ali celo več poročene, pa niso imele boljših partnerjev, kot jih imajo ženske zdaj, celo manj so se pogovarjali s svojimi ženami in manj prispevali k vzgoji otrok. Danes so, od zunaj gledano, moški celo bolj primerni za partnerstvo. Vendar so pred sto leti imeli dosmrtna partnerstva, danes je normalno imeti serijo partnerstev. Vsi so nezadovoljni, ker to ni to, kar bi hoteli imeti. In pri tem nezadovoljstvu prednjačimo ženske. V glavnem smo ženske tiste, ki uničujemo partnerstva,« pove.
Antropologinja Vesna Vuk Godina bo gostja Vestnika v živo. V Gledališču Park v Murski Soboti bo njenemu razmišljanju o partnerstvu v današnji družbi mogoče prisluhniti v torek, 5. junija, ob 18. uri. Vstopnice so na prodaj pri blagajni Gledališča Park, in sicer za naročnike Vestnika v predprodaji za 7 evrov, redna cena je 9 evrov.
Isti stavki različno razumljeni
»Moški so, kot kaže, relativno enostaven spol, 'občasno se daste dol z njim in on je pridkan'. To je bil nasvet moje stare matere, bila je dvakrat poročena, prvič po odločitvi očeta, drugi mož je bil njena izbira. Govorila je, da možje niso za to, da se žene z njimi pogovarjajo. Danes pa se žene pogovarjajo z njimi.« Ženskam in moškim iste stvari, isti stavki različno pomenijo, pove, zato je nasvet terapevtov ob družinskih težavah, naj se partnerja pogovorita, povsem zgrešen. »Moja stara mama bi rekla, da tega nikakor ne delajte. Možu raje skuhajte govejo juho, če jo ima rad, potem se dajta dol in bo predel in bo priden. Ko bo nehal biti priden, postopek ponovite.«Da so moški samo za to, da jim ženske kuhajo in da seksajo z njimi, je napačna interpretacija njenih tez, poudari Godina. Pove samo, kako so se teh zadev lotevali nekoč. »Zdaj večina ljudi ne gre narazen, ker bi se zgodilo kaj groznega, čeprav se tudi to dogaja, v večini primerov jima 'ni več fajn', ker to ni to, kar bi moralo biti.«
Od vseh družb v tisoč letih imajo prav zdajšnje zahodne največ težav s partnerstvi. »Prvi in zelo pomemben razlog za stanje, kakršno je, je v tem, da so partnerstva postala trg. Drugi razlog je, da so partnerstva postala trg objekta želje. Tretje je, da se za partnerstvo odločamo iz napačnih razlogov. Četrti ključni razlog je, da ni več funkcionalno odraslih partnerjev, ljudi, ki lahko zdržijo v partnerstvu na dolgi rok.« Na dolgi rok je sobivanje z enim človekom kronično nezadovoljstvo, je njena definicija današnjega partnerstva.
Pred sto leti kapital ni tržil privatnih življenj, ni bilo svetovalcev za družine, lepotnih kirurgov, predpisovalcev tega, koliko mora človek tehtati, tudi farmacevtske industrije ni bilo. »Danes pa je vsak vidik našega bivanja trg.« Partnerske zveze so postale trgi in zanje velja enako tržno načelo kot za vse drugo na trgu, kjer nikoli nimamo vsega. Standardi so namenoma neuresničljivi, ker če bi bili uresničljivi, ne bi bili večni potrošniki. »Da to deluje, morajo biti standardi postavljeni tako visoko, da jih nihče ne more doseči, ljudje pa mislijo, da je nekaj narobe z njimi in z njihovo partnersko zvezo.«
Nekoč so že otroke naučili, da nečesa ni ali ni mogoče dobiti, in ker tega niso pričakovali, je bilo veliko manj nezadovoljnih. »Manj nezadovoljnim je mogoče bistveno manj prodati. Bolj so ljudje nezadovoljni, več jim lahko prodate.« Ženske praviloma v partnerstvu iščejo zadovoljitev želje v popolnem srečnem razmerju, manj niso pripravljene sprejeti. Tudi če bi dobile funkcionalnega odraslega partnerja, to ne bi pomenilo sreče do konca njunih dni. Nobena zveza jim namreč ne more zadovoljiti želje.