S prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom kliničnega oddelka za bolezni živčevja pri Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, smo na odru Gledališča Park spregovorili o tem kako se soočiti z demenco, ki velja za epidemijo 21.stoletja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Če smo pozabljivi, to še ni demenca
Pred sto leti je del zdravnikov verjel, da so pozabljivost, depresija in prividi bolezni duše, ki se jih ne da dokazati. Dr. Alzheimer, je sodil med tiste, ki so trdili, da četudi se bolezen kaže v čudnem obnašanju, vzrok mora biti v možganih. In to je tudi dokazal.
Pri temPirtošek poudarja, da je treba ločiti med pozabljivostjo in demenco. Danes zdravniki natančno vedo, kdaj bodo pri nekom postavili diagnozo demence, saj morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. "Prvi je, da imaš moteni vsaj dve višji miselni funkciji. Denimo spomin, sposobnost računanja, sposobnost čitanja, orientacije v prostoru, pozornost. Če smo torej samo pozabljivi ali se samo slabo znajdemo v prostoru, to še ni demenca. Prav tako ni demenca, če imamo s kakšno višjo miselno funkcijo težave že od rojstva," je pojasnil. O demenci govorimo, če vsaj dva omenjena znaka začnemo opažati pri prej povsem zdravem človeku. Danes je pri starosti 85 let dementen že vsak drugi ali tretji starostnik.
Demenca se gensko deduje
Za demenco je značilno, da napreduje počasi. Začne se deset, dvajset, tudi trideset let pred postavljeno diagnozo, takrat ko se v možganih začnejo nalagati določene beljakovine. Če je v družini prisotna demenca, ni nikoli prezgodaj da poiščemo strokovno pomoč. " Diagnozo bi morali postaviti veliko prej, kot jo običajno. Alzheimerjeva demenca se sicer pojavlja šele po 65. letu starosti, druge oblike, ki so redkejše, pa tudi že pri 30, 40 letih," je poudaril.
Vsaka demenca je zgodba zase
Demenc je več vrst in kažejo se na različne načine. Pri Alzheimerjevi bolezni je skoraj vedno prisotna izguba spomina, pri drugih demencah pa so opazne predvsem spremembe v obnašanju in motnjah osebnosti, ki jih je zelo težko diagnosticirati. " Na površje prihajajo tudi impulzi, ki bi jih morali civilizirani možgani zakriti, denimo tudi seksualni, in jih svojci pogosto tudi zaradi sramu pomagajo prikrivati," je povedal. ,Gre ta bolezen sodobnega časa in predstavlja neke vrste davek za daljše življenje.
"Vsaka demenca je zgodba zase, vsaka je osebna tragedija za bolnika in njegove svojce. Tudi zato, ker demenco pozno diagnosticiramo in medicina ne more kaj dosti pomagati bolniku. Ob njem pa neizmerno trpijo svojci, ki zanj skrbijo."
Iz statistike je razvidno da ljudje oziroma skrbniki, ki skrbijo za dementnega svojca, umirajo skoraj devet prej. "Ti ljudje tiho trpijo, so depresivni, v stresu in imajo več srčnih bolezni in diabetesa." Meni tudi, da biskrbniki morali prejeti več znanja o demenci, saj bodo tako manj trpeli in znali ustrezneje ravnati.
Učinkovitega zdravila za demenco še ni
"Od vseh bolezni, ki jih medicina danes pozna, je največ napora vloženega prav v raziskovanje demence in iskanje zdravila, ki bi preprečilo propadanje možganov," pravi Pirtošek. Predavanje je končal s petimi preventivnimi priporočili. Z upoštevanjem le teh lahko bolezen vsaj za nekaj let "odložimo", ker, kot pravi, če ti je demenca usojena, za zdaj ni možnosti, da se ne bo izrazila. Priporoča redno fizično gibanje, mentalno aktivnost - branje, učenje tujih jezikov, reševanje križank, mediteransko prehrano in dovolj spanca.
V Pomurju delujejo tri Demenci prijazne točke, katerih namen je pomoč obolelim za demenco, njihovim svojcem in ozaveščanje javnosti o tej bolezni možganskih celic. Delujejo v Domu Janka Škrabana v Beltincih, Domu starejših občanov v Radencih in Domu starejših občanov Ljutomer. Razvita pa jetudi veriga »tematskih kavarn« Alzheimer Caffe, katerih namen je združiti ljudi, ki se srečujejo s to kronično degenerativno boleznijo kot svojci, oboleli, izvajalci storitev, prostovoljci. Tovrstna srečanja se izvajajo na več kot 80 mestih po Sloveniji, tudi v Pomurju.
