»Štirideset let sva z možem živela v Avstriji, kjer sva bila zaposlena, tam sva si ustvarila tudi družino. Tudi takrat smo bili naročeni na Vestnik, gotovo več kot dvajset let,« nam je začela pripovedovati Elizabeta Raduha iz Gaberja, Vestnikova naročnica februarja.
Čeprav sta imela zakonca v Avstriji veliko slovenskih sodelavcev, sosedov in prijateljev, s katerimi sta se lahko pogovarjala v domačem jeziku, jima je veliko pomenila zapisana slovenska beseda. »Celotna družina je bila zelo vesela, ko smo vsak teden prejeli novo izdajo časopisa in smo lahko prebirali novice v slovenščini. Čeprav smo se vseskozi doma pogovarjali v domačem narečju, je časopis dal našemu življenju v Avstriji poseben čar.« Ker so živeli v tujini, so najprej prebrali novice o dogajanju v Pomurju, pa tudi v Sloveniji, redno pa so spremljali tudi, ali je umrl kakšen znanec ali prijatelj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ko sta se Elizabeta in njen sedaj že pokojni mož pred nekaj več kot sedemnajstimi leti upokojila, sta se iz Avstrije preselila v domovino, naročnine na Vestnik pa nista prekinila. Raduhova tako že štiri desetletja zvesto prebira naš časopis, vedno pa poravna letno naročnino. »Ostajam zvesta časopisu. Všeč mi je, zadovoljna sem z raznolikimi vsebinami, ki jih ponuja. Še vedno najraje preberem aktualne stvari, sicer pa podrobno pregledam celoten časopis. Ne maram pa politike, tega nikoli ne prebiram,« pravi 76-letnica, ki se z veseljem loti tudi reševanja križanke in sudokuja, saj si s tem krajša čas.
V času našega obiska je bil Vestnik že na mizici v dnevni sobi, kjer ga najraje prebira. »Nekaj vsebin sem že prebrala, preostalo, kar me bo pritegnilo, bom v prihodnjih dneh. Mislim pa, da ima časopis pomembno vlogo v našem okolju, saj je res pester in raznolik. Na področju informiranja ima res velik doprinos,« nam je še povedala Elizabeta Raduha.