Anna prihaja iz sosednje Madžarske, Dominika s Češke. Zjutraj smo pojedle zajtrk in potem smo se odpravile na pot. Nismo imele nobenega načrta. Rekle smo si samo, da bomo šle v tisto smer, kjer še ni bila nobena od nas. Ker živimo na otoku, se bo enkrat naša pot zagotovo ustavila in bomo prišle do morja ali kakšnega lepega zaliva. Tako smo se sprehajale po lepih ulicah mesta Gharb in še naprej med polji. Modro morje smo imele veš čas pred očmi. Po dobrih 45 minutah hoje smo že prišle do morja. Ampak nismo prišle do plaže, temveč do konca otoka. Samo klifi in modro morje, kjer človek ne vidi konca. Ko ljudje slišijo Malta, jih ima večina asociacijo na Azurno okno, ki sem ga poimenovala Azurno oko, ki pa zdaj več ne obstaja, saj se je lani 8. marca zrušilo. Med temi klifi smo punce naletele na identični klif, kot je bilo Azurno okno, ki smo ga ujele tudi v objektiv kamere.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/pMA2OFSTYwM##
Postajalo je že res vroče, zato smo se odločile, da se gremo kopat blizu kraja, kjer je dejansko bilo Azurno okno. Ob vračanju nazaj smo še pojedle par fig in grozdje. Na poljih otoka Goza lahko najdeš veliko sadja, domačini ga velikodušno delijo nam "turistom" za pot naprej. V hotelu smo se ustavile na kosilu in se odločile, da bomo pot nadaljevale peš do Dwejre, kjer je bilo včasih Azurno oko. Ker so na tem otoku vsi prijazni, se je tudi sedaj, ko smo tri punce pešačile, ustavila gospodična z avtom in nas povprašala, če nas lahko zapelje, da se ne bomo v največji vročini sprehajale. Vse smo mislile, da je gospodična domačinka, ampak po kratkem pogovoru nam je povedala, da prihaja iz Madžarske. Že sedem let živi na otoku Gozo in si ne predstavlja življenja drugje. Dalje smo se pogovarjale v madžarskem jeziku, saj smo tri od štirih govorile madžarsko. Verjamem, da je bilo le Dominiki med potjo nekoliko bolj tečno.
Preden smo se odpravile naboat trip, smo šle še do drugega zaliva, kjer smo se kopale in zaplavale v jamo. Ne gre opisati občutkov, kako lepo je plavati v tako modri in čisti vodi. Ko pa lahko še zaplavaš v jamo, pa tudi jaz ostanem brez besed. Pozno popoldan smo se pa le odpravile do nekdanjega Azurnega okna. Blizu je tudi Blue Hole, priljubljeno mesto za potapljanje. Luknja je namreč globoka več kot 10 metrov in potapljači si tukaj pod vodo lahko pogledajo ostanke Okna, ki so padli v vodo.
Ko sem prvič skočila v vodo, je bilo najprej grozljivo. Tako čista voda, 10 m globoka, ne vidiš konca, potem pa še mehurčki prihajajo gor. Seveda od ljudi, ki se potapljajo pod mano, ne od kita ali pa kakšne druge živali. In prav na to mesto sem prišla prvi dan ob mojem prihodu na otoku in že prvi dan sem ostala brez besed, ko sem videla sončni zahod. Zdaj izkoristim skoraj vsak prost večer in se vračam na to mesto. Zdi se mi, da si tukaj napolnim energijo. Po celodnevnem potepanju med njivami, na klifih, z ladjo smo punce zaključile dan s prečudovitim sončnim zahodom.
