»Novinarstvo se srečuje z neprecedenčnimi razmerami in pritiski. Novinarje neprestano blatijo številni politiki, strankarski mediji vodijo medijske kampanje z namenom diskreditacije novinarjev, nanje se z vsemi sredstvi spravljajo župani, v družbenih medijih pa se nizajo pozivi k nasilju, linču novinarjev, kar se je poleti uresničilo v fizičnih obračunih s televizijskima ekipama,« poudarjajo v Društvu novinarjev Slovenije ob 3. maju, mednarodnem dnevu svobode medijev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/l8Jm3gIenJQ##
Pri tem opozarjajo, da se tožilstvo izogiba pregonu in obsodbi sovražnostnega govora in na spletu izrečenih groženj novinarjem. »Doživeli pa smo celo poskuse čezmejnih pritiskov na uredniške odločitve slovenskih medijev. In če se je politika ustrezno odzvala na tako imenovanega zunanjega sovražnika, je žal precej manj uspešna in določna pri izboljšanju pogojev za delo novinarjev doma. Medijska politika je očitno nekje na repu prioritet tudi te vlade. Medtem pa se spreminjajo globalne razmere. Za novinarstvo enostavno ni več denarja, prihodki od oglaševanja kot tudi bralci, gledalci, poslušalci od tradicionalnih medijev odtekajo k internetnim velikanom. Te razmere še posebej ogrožajo majhen in izpostavljen slovenski medijski trg, kar se med drugim odraža tudi v napovedanih ali že izvedenih lastniških konsolidacijah. Njihovi akterji se bolj ali manj uspešno izogibajo presojam regulatorjev o negativnem vplivu teh premikov na ponudbo in kakovost medijskih vsebin. Regulatorji takšno situacijo na trgu dopuščajo in se ji prepuščajo, pri čemer lastniki medije vse bolj obravnavajo izključno kot posel, zato se resnično sprašujemo, kakšne in katere vsebine bodo sploh ostale na voljo slovenski javnosti,« so zapisali v izjavi za javnost. Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek pravi, da pri tem izpostavljajo zlasti vprašanje nadaljnjega razvoja regionalnih medijev, ki so še dodatno ranljivi v tovrstnih situacijah.
V DNS še pojasnjujejo, da se novinarske vsebine od vseh drugih dostopnih vsebin razlikujejo po uredniški presoji, spoštovanju profesionalnih načel, dolgoletnih izkušnjah in znanju ustvarjalcev. »To je dodana vrednost, zaradi katere je novinarski poklic ključen za nadzor in delovanje vsake uspešne demokracije in je tudi razlog, zaradi katerega bi se morala celotna družba zamisliti nad usodo novinarstva. Če kot družba želimo kakovostne in neodvisne medije, moramo zaščititi novinarje in novinarstvo. Celotno breme ohranjanja kakovosti, poklicne integritete in prihodnosti tega poklica ne more biti prepuščeno posameznim novinarjem in uredništvom, ki kljub kritičnim razmeram še vedno delajo dobro. Ob dnevu svobode medijev zato tako politiko, medijske lastnike kot javnost pozivamo k spoštovanju in zaščiti novinarjev.«