Kot je poudaril Janša, so pred nami praznični dnevi, a se kljub temu zdi, kot da smo sredi izjemne krize, ki ne omogoča praznovanja, ampak nič drugega kot tekanje v krogu, brez izhoda in rešitev. Zato se moramo po njegovih besedah ob tem vprašati, ali smo po treh desetletjih samostojnega življenja res postali zakotna dolina solz, konflikta in prepira, ali pa je to več ali manj od površnih oblikovalcev javnega mnenja vsiljena samopodoba, ki izkorišča zakoreninjene vzorce manjvrednosti, ki so nam jih kot narodu vsiljevali iz različnih prestolnic večnacionalnih držav, v katerih smo Slovenci bivali v preteklih stoletjih. Po Janševih besedah smo pred 30 leti verjeli, da je bilo z "lažno drugorazrednostjo Slovencev dokončno opravljeno", a se moramo žal še vedno spopadati z njo, kot da smo pozabili temeljno sporočilo plebiscita: "če želimo, da nas priznajo drugi, se moramo najprej priznati sami".
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ob vsem tem se po njegovih besedah postavlja vprašanje, ali nas danes tudi drugi vidijo kot kup nesreče in dolino solz. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se namreč spominjamo časa, ko smo si edinokrat v zgodovini kot narod na plebiscitu sodbo napisali sami, kar smo storili enotno, na najbolj demokratičen način, ki je možen. To odločitev smo uspešno uveljavili vsemu navkljub, slovenska osamosvojitev pa je bila inovacija, nekaj posebnega, je prepričan Janša. Noben drug narod se namreč ni osamosvojil, ubranil pred agresijo in postavil na lastne noge na povsem enak način kot Slovenci. "Naša osamosvojitev s plebiscitom kot osrednjim političnim dejanjem in uspešno obrambo nove države je bila samosvoja, posebna, nikoli prej izvedena na podoben način," je izpostavil Janša. Bila pa je tudi veliko presenečenje, še posebej v njeni končni izvedbi in zato uspešna kljub izjemno neugodnemu razmerju sil, je prepričan.
Danes Slovenija po Janševih besedah ustvari več kot katerakoli država, ki je nastala na ozemlju bivše SFRJ, pri čemer so nekatere mnogo večje. Med drugim je izpostavil številne lestvice, kjer je Slovenija na vodilnih mestih, slovenske inovacije in tiste, pri katerih so Slovenci sodelovali. "Kljub vsem tem dobrim kazalcem pa se Slovenci ne počutimo povsem svobodne, nismo niti med najbolj srečnimi in zadovoljnimi," je dejal. Smo pa na lestvici zadovoljstva v zadnjem letu napredovali za sedem mest.
Po njegovih besedah je pred nami čas, ko se bo odločilo, ali je človeštvo najprej sposobno stopiti skupaj pri ohranitvi življenjskih pogojev našega čudovitega planeta, izkoreniniti lakoto, združiti znanje in se nato usmeriti k zvezdam. "Pravzaprav je trenutno to edini res prepoznavni možni skupni cilj človeštva v predvidljivi prihodnosti. Skupni cilj, ki lahko, ni pa nujno, ob vseh obstoječih razlikah, združi človeško raso v skupnem hotenju za skupno dobro. Zelo verjetno je to edina alternativa novim radikalnim delitvam v svetu, vseobsežnemu hibridnemu vojskovanju, oboroževalni tekmi v vesolju in ponovni otipljivi grožnji jedrskega spopada," meni.
Janša je poudaril, da je ena najvišjih prioritet tako Slovenije kot Evrope demografija. "Več veselja do življenja in več otrok. Brez Slovencev, slovenskega jezika in slovenske kulture nekakšna država sicer lahko obstaja, vendar to ni Slovenija. Zato nikoli ne pozabimo, da smo se na plebiscitu odločali za samostojno Slovenijo," je dejal.
"Zato velja ponoviti za Francem Jezo in Aleksandrom Solženicinom: Ponovno se dvignimo na nivo časa. Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne zgolj izjemne, ampak res velike ljudi. Zato poiščite junaka svobode v svojem srcu. Poiščite ga v svoji duši. Poiščite ga v globinah svoje dežele. In kot po čudežu lahko nekaj izjemnega spet vznikne v slehernemu med nami - kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime včasih zdi, da je pod snegom vse mrtvo - in odigra odločilno vlogo," je zaključil Janša.
Proslava je minila tudi v znamenju predstavitve kulturnih omik sedmih slovenskih pokrajin, in sicer Prekmurja, Primorske, Dolenjske in Bele Krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske in Notranjske. Našo pokrajino je z recitiranjem pesmi Müva, avtorja Ferija Lainščka, predstavil Milivoj Miki Roš, glasbeni nastop pa sta uprizorila Mišo in Dominik Kontrec. Zapela sta pesem Tü san ges doma, na cimbalah ju je spremljal še Andi Sobočan.