Zverižena pločevina iz 12. februarja letos je pričala, kako nevarno je križišče državne ceste Murska Sobota–Hodoš s krajevno cesto Sebeborci–Puconci. Letos je avtomobilska pločevina pokala najmanj dvakrat, vedno pa je bil vzrok za nesrečo izsiljevanje prednosti tistega, ki je peljal po stranski cesti in se je želel vključiti v promet na glavno cesto. Če k podatku, da številni vozniki vsak dan mimo Čarde proti Vaneči in naprej proti Hodošu peljejo prehitro – prometni policisti ta odsek imenujejo po slovitem nemškem dirkališču Hockenheim –, torej prištejemo še nepazljivost voznika, ki vozi iz Sebeborec ali Puconec, je nesreča kmalu tu. Odkar Agencija za varnost prometa (AVP) ureja spletno evidenco ali zemljevid prometnih nesreč po državi, je razvidno, da se letno zgodita vsaj dve nesreči v tem križišču. Je to križišče torej črna točka v prometu v Pomurju?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Zelo težko določajo črne točke
Srečko Šteiner, ki je pri PUMS eden od pristojnih za prometno varnost, pravi, da so »črne točke oziroma lokacije z visoko stopnjo prometnih nesreč opredeljene kot ponavljajoči se kraji z nadpovprečnim številom prometnih nesreč v obdobju treh let na cestnih odsekih v dolžini 300 metrov, in sicer glede na primerljive odseke podobnih cest. Osnova, na katerih se gradi ugotavljanje črnih točk, so statistični podatki o številu prometnih nesreč. Zaradi razpršenosti prometnih nesreč, ki se zgodijo na pomurskih cestah, bi zelo težko določili črne točke, ker nobeno mesto na prometni infrastrukturi ne izpolnjuje zahtevanih kriterijev za črne točke.« Po podatkih iz statističnih beležnic policije in AVP bi bilo križišče državne ceste Murska Sobota–Hodoš s krajevno cesto Sebeborci–Puconci lahko ena od črnih točk na cestah v Pomurju. Tri od štirih nesreč se po podatkih AVP tukaj namreč zgodijo zavoljo izsiljevanja prednosti.
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/Rp_mv2eZ_tA##
Izsledki direkcije za infrastrukturo sicer kažejo, da so za večjo varnost v križišču ena od rešitev zvočne zavore na lokalni cesti, ki so že postavljene.
Že počasi zmanjkuje odgovorov
Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa in zavarovalniški forenzik, je že nekajkrat analiziral in rekonstruiral prometne nesreče te črne točke v prometu. »Če pogledamo prometno signalizacijo in talne zvočne ovire na priključkih stranskih cest iz smeri naselja Puconci in smeri naselja Sebeborci, bi to vsekakor moralo biti dovolj, da bi voznike, ki se vključujejo v križišče, opozorilo, da se je treba ustaviti in se prepričati, ali to lahko storijo varno in da ne ogrožajo svojih in življenj drugih udeležencev v prometu. Kljub vsem ukrepom pa še vedno prihaja do nesreč. Iz vidika prometne varnosti in varovanja človeških življenj bi bilo nujno sprejeti dodatne ukrepe. Zakon veleva, da se je treba pri znaku stop zaustaviti in se prepričati, ali se lahko varno vključimo na prednostno cesto. Na vprašanje, zakaj ob postavljenih prometnih znakih in talnih označbah vozniki še kar naprej vozijo v križišče brez zaustavljanja, že počasi zmanjkuje odgovorov.«
Svoj delež nosijo tudi vozniki
Izsledki direkcije za infrastrukturo sicer kažejo, da so za večjo varnost v križišču ena od rešitev zvočne zavore na lokalni cesti, ki so že postavljene. Zavore so naprava za umirjanje prometa, ki zvočno in s tresenjem opozarja voznika, da prihaja v območje omejene hitrosti. Pri tej rešitvi na direkciji vztrajajo: »Zavedati se moramo, da varnosti ni mogoče zagotavljati le s tehničnimi rešitvami, saj morajo svoj delež prispevati tudi vozniki.« V moravskotopliški in puconski lokalni skupnosti si kljub temu prizadevajo za krožišče kot edini ukrep za večjo varnost. »Če gledamo samo iz prometne varnosti, je sicer krožišče vsekakor edina učinkovita rešitev, ki pa zaradi obsega prometa na stranskih cestah v primerjavi z obsegom prometa na prednostni regionalni cesti, ni ekonomično,« o tem meni diplomirani inženir prometa Škrilec.
Se ta račun izide?
Prometni policijski inšpektor Šteiner je za konec analize križišča med Puconci in Sebeborci postregel še z zanimivim razmišljanjem: »Pogosto se nam kam mudi. Čas, ki ga porabimo drugje, zato vse pogosteje poskušamo nadomestiti s hitrejšo vožnjo. Pa se ta račun res izide? Povprečen voznik, ki se pelje na delo, prevozi vsako jutro pet kilometrov dolgo pot. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro jo opravi v približno šestih minutah, pri hitrosti 70 kilometrov na uro pa v dobrih štirih minutah. Kot vidimo, prihrani le manj kot dve minuti. Medtem pa njegova 40 odstotkov višja hitrost pomeni 80 odstotkov večjo verjetnost prometne nesreče in 160 odstotkov večjo verjetnost, da se bo nesreča končala s smrtnim izidom. Bolj slab izkupiček, mar ne?«
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/0A6dL74uEcw##
