Ekipa Srednje zdravstvene šole Murska Sobota sodeluje v projektu Mladi evropski ustvarjalci dediščine, ki poteka pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Z njim želijo spodbuditi otroke in mladostnike k ustvarjalnem raziskovanju, odkrivanju, spoznavanju in razumevanju kulturne dediščine v lokalnem in širšem evropskem prostoru. Profesorica Renata Rožanc nam je povedala, da je na zanimiv natečaj naletela decembra lani. »Ta projekt je izjemna priložnost za mlade, da odkrivajo, raziskujejo in izražajo svojo kulturno dediščino,« je dejala in nadaljevala, da se je zavedajoč se nujnosti ohranjanja lokalnih tradicij odločila posvetiti zgodbi o kolinah v Pomurju. »V učilnici smo že razpravljali o različnih tradicijah, a ko smo dotaknili teme kolin, je razprava postala živahna. Postavljali smo si vprašanja, kdo še prakticira koline, na kakšen način, kako mladi dojemajo to tradicijo. Sprehodili smo se skozi spomine do časov, ko je skorajda vsaka hiša na vasi ponosno gojila pujsa,« pravi mentorica. V projekt so se vključile dijakinje Anisa Černela, Daša Debelak in Tia Berke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Obiskale so Anisine stare starše, ki gojijo krškopoljske prašiče, in se odločile posneti koline. Sodelujoče ekipe so sicer lahko izbirale med različnimi načini, od risanja, snemanja, pisanja, ustvarjanja. Dan za koline je bil v enem od hladnih dneh, dijakinje so dobile veliko materiala, tudi kakšen bolj neprijeten prizor, ki so ga pozneje izločile iz končnega posnetka. »Cilj je bil zajeti celodnevno dogajanje, saj so koline praznik, ki traja od zore do mraka, a počasi izginja,« pravi Rožančeva. Posnetek so uredile, dodale glasbo, izbrale skladbo skupine Mi2 Oda gudeki, nato pa ga poslale na natečaj.
Njihov izdelek je v šoli naletel na pozitiven odziv, saj vedno več mladih izgublja stik s preteklostjo. Ekipa se strinja, da je treba nekatere vrednote iz naše dediščine ohraniti, a se obenem zaveda, da so koline lahko sporne za posameznike, ki nasprotujejo zakolu živali ali jih dojemajo kot etično sporne. »V sodobnem svetu so alternativne metode pridobivanja mesa postale bolj razširjene in mnogi se odločajo za nakup mesa v trgovinah ali izbirajo vegetarijanske in veganske prehranske pristope, kar tudi mi sprejemamo,« pravijo.
Vsi izdelki, ki so jih ustvarile ekipe iz različnih držav, so na ogled na spletni strani European Heritage Days. 15. marca je bilo ocenjevanje izdelkov na nacionalni ravni, aprila pa bo še na evropski. Nagrajenci bodo nato maja odšli na izlet v Strasbourg. Rožančeva je za naš medij še dejala, da je ohranjanje tradicij, kot so koline, nadvse pomembno, ker mladi odraščajo v svetu, kjer se zdi, da tradicionalne vrednote včasih izginjajo. »Sodelovanje v takšnih projektih ne le dokumentira dediščino, temveč tudi prebuja zavest o pomenu lokalne kulture in dediščine. Mladi postanejo nosilci teh vrednot in imajo priložnost prenesti bogastvo tradicije na naslednje generacije.« Obenem sodelovanje na natečaju za ekipo pomeni priložnost, da posnetek, ki je tudi opremljen z opisi v angleškem jeziku, vidi širša evropska javnost.
Sicer pa za Debelakovo in Černelovo to ni prvo sodelovanje v podobnih projektih, saj sta ob evropskem dnevu jezikov sodelovali že v Jezikovni simbiozi, kjer sta z drugimi obiskali domove starejših ter se s stanovalci pogovarjali v nemškem in angleškem jeziku. Za to bodo septembra letos prejele nagrado Pedagoškega foruma, kar je potrditev predanosti širjenja zavedanja o kulturni dediščini s preseganjem jezikovnih mej.