(VIDEO) Šest let po balonarski tragediji: "Nesreča me bo spremljala in učila celo življenje"

Leon Zelko in Nejc Vaupotič sta s skupnimi močmi ustvarila pesem, ki je bila prvotno napisana v okviru »našega zavoda Utrinek sanj in je nastala z željo po pesmi, ki bi v sebi nosila energijo povezanosti in spodbudi k le tej, govorila pa bi o Ljubljanskem zmaju. Po tem, ko jo je Inner prvič uglasbil in odpel in s tem spravil v življenje, sem v njej začutil energijo staršev in njihovo prisotnost. Radijska verzija pa je nato nastala v duhu spomina na balonarsko nesrečo, ki nas opominja, da skupaj zmoremo vse,« začenja Leon.

Povezanost, prijaznost, spodbuda!

Nejc nadaljuje o besedilu, ki govori o mitološkem bitju – zmaju. »O bitju, ki je danes ponosen simbol in predstavlja energijo, ko ljudje stopimo skupaj. Deček s piščaljo pa nekako predstavlja enega izmed nas, lahko gledalca ali igralca, lahko kogarkoli, lahko pa kar vsakega izmed nas. Kip oživi in z navdušenjem deli svoje veselje nad življenjem. Njegova iskrenost, živahnost in ljubečnost, čeprav je kip, nalezljivo širi toplino in prižiga srca okoli sebe,« razlaga Nejc, katerega oče prihaja iz Noršincev pri Ljutomeru in nadaljuje, da Ljubljana kot prestolnica Slovenije predstavlja srce države, ki v duhu Ljubljanskega zmaja zažari in takrat zmaj sporoči - skupaj zmoremo vse

Zmaj tako spodbuja, da skupaj ustvarimo energijo povezanosti, prijaznosti, spodbude in aktivnega sodelovanja v smeri lepše prihodnosti.

Nesreča ga bo spremljala in učila celo življenje

V nadaljevanju smo se dotaknili nesrečnega dogodka, ki je Leona zaznamoval za celo življenje in prav to je bil nekako najverjetneje povod za pesem. Sam priznava, da je balonarska nesreča zagotovo dogodek, ki ga bo spremljal in učil skozi življenje

"Bolečina je eno izmed močnih čustev, ki pri tovrstnih izkušnjah privrejo na plan in zahtevajo svojo pozornost. V pomoč mi je bilo spoznanje, da je povezanost in ljubezen, ki smo jo s starši čutili en do drugega tisto, kar mi je prinašalo varnost in občutek ljubljenosti. To spoznanje je v meni zbudila željo, da bi tovrstno povezanost čutili vsi z vsemi. To energijo povezanosti, to energijo ljubezni en do drugega nosi pesem Ljubljanski zmaj, ki nas nagovarja, da stopimo skupaj kot ena družina, si prisluhnemo in po domače povedano staknemo glave ter z nasmehom na obrazu zavihamo rokave," razlaga in po tihem upa, da bi zmaj dosegel in ogrel vse domove po Sloveniji.

##YOUTUBE-https://youtu.be/Pxw0taBccMA##

Inner: vse imamo v sebi!

Avtor besedila pesmi je torej Nejc Vaupotič, ki si je pred nekaj leti 'pripel' umetniško ime Inner. Kot že sama beseda pove, pomeni znotraj, notranjost. »Ime je globalno in hkrati nosi sporočilo, ki ga skozenj izražam - vse imamo v sebi. Le zaupajmo in prisluhnimo si,« je skromen fant, ki se pa že lahko pohvali s projektom, ustvarjen za oddaljeno Kalifornijo. Pred dvema letoma je namreč za ameriški trgustvaril sedem animacij, kot podporo branim meditacijam izdane na zgoščenki. »Presrečen sem, da sem lahko skozi pozitivno naravnan projekt delil košček sebe na drug konec sveta. Tako da, kdo ve, kam me pot popelje v prihodnje. Se že prav veselim novih sodelovanj,« z veseljem koraka novim projektom naproti in dodaja, da je trenutno v okviru vizualnega ustvarjanja računalniških animacij najbolj ponosen prav na animiran videospot, ustvarjen za skladbo Ljubljanski zmaj. »Gre za moj najnovejši podvig, v katerega je bilo vloženo ogromno pozitivne energije, časa in veselja pri ustvarjanju,« še z žarom dodaja

Ljubljančana pomurskih korenin se rada vračata v naše konce

Seveda nismo mogli mimo prekmurskih korenin, ki ju poleg trdnega prijateljstva, še dodatno povezujejo. Leon se nostalgično in z iskrico v očeh spominja otroških počitnic, ki jih je večino preživel v naših koncih, saj je njegov oče bil Prekmurec. Danes se vse pogosteje vrača v Prekmurje, »sedaj ko staršev ni več, večkrat obiščem babico in teto in ponovno z novimi očmi odkrivam lepote vaših koncev, ki jim ni ne konca ne kraja. Poleg res čudovite narave mi je morda najbolj všeč pozitivna, sončna energija Prekmurcev,« trdi štiriintridesetletnik.
Po Innerjevih žilah pa se pretaka prleška kri, no »pravzaprav imam bolj štajerske korenine. Res pa je, da imam nekaj sorodnikov, razkropljenih tudi po Prekmurju. Oče je sicer iz Noršincev pri Ljutomeru, mama pa iz Dolenjske. Tako sem mešanica, ki je 'privekala' na svet v Ljubljani. Nazadnje sem bil na sončnih koncih ravno v tem mesecu. Oče je praznoval okroglo in nas je vse povabil, da smo se malo podružili. Z veseljem se vračam v vaše konce, saj pridem na oddih in se odmaknem od mestnega vrveža,« nam še zaupa.

Prekmurščina: hkrati blizu in daleč

»Prekmurščina mi je, čeprav sem bil precej v njeni bližini, še vedno precej daleč. No, morda mi v prihodnosti uspe izboljšati svoje narečne sposobnosti,« priznava Leon, ki se mu naša govorica že od mladih nog zdi zabavna in prikupna. Prav tako je tudi Nejcu znanje prekmurščine kljub pogostim počitnicam, preživetih pri starih starših in teti, še vedno zanka

A Leon se ob koncu vseeno potrudi in (prav dobro po mojem mnenju) iz srca sestavi poved: »'Ka de vas Ljubljanski zmaj zacumpral, ka te si dobri med sebof, pa se radi meli',« v smehu zaključi.