V sodelovanju s časnikom Večer smo Damjana Anželja in Andreja Mešiča, kandidata za župana Mestne občine Murska Sobota, v Lovenjakovem dvoru spraševali o njunem videnju trenutne politične situacije po prvem krogu, prevetritvi v mestnem svetu in sklepanju koalicijskih dogovorov, o prihajajočih projektih in strateških izzivih ter tudi o širšem pomenu Mestne občine Murska Sobota in njene vloge v regiji.
Svoboda kot koalicijski partner
V uvodnem delu soočenja je bil govor predvsem o obetih po prvem krogu in o novih političnih razmerah ob sestavi 26-članskega mestnega sveta v novem mandatu. Mešič je priznal, da je sprva razmišljal o neodvisni županski kandidaturi, a se je zaradi treh svetniških mandatov na listi Slovenske demokratske stranke (SDS) odločil drugače. »Hočem biti to, kar sem – nihče drug kot Andrej Mešič,« je poudaril. Anželj glede nepodpore svetniške skupine Svobode pred drugim krogom pravi, da na lokalnem nivoju ni prostora za razdvajanje, zato pričakuje, da bodo pogovori stekli po volitvah. »Gre za stališče lokalnega odbora, na državni ravni pa sodelovanje je,« je zatrdil kandidat Socialnih demokratov (SD).
Njegov protikandidat na drugi strani pravi, da se je s svetniki Svobode že pogovarjal in ugotovil, da imajo v mislih novo vizijo Murske Sobote. »Socialni demokrati pa so z nekaterimi svojimi potezami ostali v preteklosti,« je bil kritičen Mešič. S tem se ni strinjal Anželj, ki je zatrdil, da so tudi na listo SD prišli novi obrazi, ob tem pa tudi pojasnil, da je bilo letos manj svetniških list, a da so bile bolj kakovostne. »Prebral sem si programe vseh kandidatov in naši programi so si zelo podobni. Tudi Mešič ima v programu stvari, ki so pravzaprav nadaljevanje dela prejšnjega mandata, kar podpiram,« je dejal kandidat SD za župana.
V nadaljevanju je debata nanesla na gradnjo vzhodne soboške obvoznice in potreben posluh države, pri čemer bo po mnenju Anželja v pomoč to, da je njegova stranka del vladne koalicije. »Če si član koalicije, ti nekateri ljudje lahko dosti hitreje odprejo marsikatera vrata in tukaj imam vso podporo treh ministrov iz vrst SD ter obljube, da mi bodo ta vrata odpirali,« je poudaril Anželj.
Njegov tekmec Mešič se je obregnil ob to pripombo, saj je v državi več kot polovica županov nestrankarskih, zato bi po tej logiki pol Slovenije ostalo brez podpore države. Kot je dejal, bo v primeru izvolitve za župana sklepal koalicijo s Svobodo, ravno tako pričakuje pomoč vlade in vseh akterjev, računa pa tudi na ministra Jevška. »Vem, da bodo tudi meni ta vrata odpirali. Bom človek akcije – en dan bom v pisarni, en dan v Ljubljani, tri dni pa na terenu v Murski Soboti,« je napovedal Mešič.
Kje so gospodarske priložnosti
Pogovor je nato nanesel na razvoj, nova delovna mesta in posodobitve športne infrastrukture. Mešič priložnost za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo vidi predvsem v posvetitvi večje pozornosti poklicni izobrazbi. »Želim štipendirati poklicno izobrazbo,« je dejal in velik pomen pripisal tudi platformi za gospodarstvo in infrastrukturo, pri čemer je po njegovem mnenju veliko odvisno tudi od gradnje obvoznice, kot oviro pa vidi bližino Avstrije, kamor se v želji po večjem zaslužku zateka vse več mladih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Anželj je kot gospodarsko prednost omenil predelovalno dejavnost in pri tem navedel srednje velika in manjša podjetja, ki jim mora po njegovem mestna občina pomagati, jih spodbujati in omogočiti dobre infrastrukturne razmere. »Velikih tovarn s 5000 zaposlenimi pri nas ni pričakovati in vprašanje je, ali si to sploh želimo,« je povedal in kot priložnost navedel še iskanje novih poslovnih con in posodobitev letališča v Rakičanu. »V Severni obrtno-industrijski coni so vsa zemljišča razprodana in prej ali slej se bodo začele gradnje – Lesnina in Panvita želita graditi, Xal ima potrebe po širitvi, zato bomo tudi sami morali nadaljevati to zgodbo,« je napovedal Anželj.
Večnamenska dvorana ob Expanu ali pri vojašnici
Oba kandidata za župana soboške občine v svojem programu pozornost dajeta razvoju športne infrastrukture, pri čemer je eden izmed največjih projektov, ki je ocenjen na okoli 26 milijonov evrov, športnorekreacijski center Fazanerija. Damjan Anželj priznava, da bo vsa potrebna sredstva težko pridobiti naenkrat, je pa prepričan, da je v prvi fazi izvedljiva dograditev tribune mestnega stadiona, potrebna pa je tudi večnamenska športna dvorana, ki mestu primanjkuje. »To so zgodbe iz preteklosti, od prvega do zadnjega župana, ker so se stvari delale parcialno in brez neke vizije,« je bil kritičen in dodal, da bi dvorano, ki bi imela kapaciteto do štiri tisoč gledalcev, umestili ob Expanu, v bližini avtoceste, ter ob tem vnovič priznal, da bo za takšne projekte treba pridobiti druge vire financiranja.
Andrej Mešič, ki si je večnamensko dvorano zamislil na mestu, kjer stoji murskosoboška vojašnica, ravno tako poudarja, da je Murski Soboti kot regijskemu središču potreben takšen objekt ne glede na to, da imajo nekatere pomurske občine za podobne objekte že pridobljena gradbena dovoljenja, saj so trenutne športne dvorane le v okviru osnovnih šol in tudi potrebne notranje prenove ter neprilagojene določenim standardom.
Bolj previdna sta bila kandidata glede pokritega plavalnega bazena, ki ga je napovedoval že nekdanji župan Aleksander Jevšek, saj ta prinaša velike obratovalne stroške, ravno tako je projekt povezan s pridobitvijo sredstev. »Če bi prišla neka sredstva, ki bi to omogočala, pa bi to morali izvesti,« je dejal Mešič, podobno je povedal tudi Anželj, ki pa je opozoril tudi na zahtevne čase, v katerih bo naprej treba poskrbeti za občane.
Kdo bo dražil in kdo pocenil javne storitve
V luči draginje, inflacije in morebitne recesije se številni občani sprašujejo, ali jih v naslednjem letu čakajo tudi podražitve občinskih javnih služb. Anželj tako ni mogel dati zagotovila, da do višjih zneskov na položnicah ne bo prišlo, saj se tudi javni zavodi in javna podjetja soočajo z višjimi stroški. »Čarobne palice nimam in niti ne poznam dejanskega stanja. Ko se bom s tem seznanil, bom kot župan predlagatelj, mestni svet pa stvari sprejema,« je pojasnil in kot možnost navedel začasne subvencije ter zagotovil, da si bo prizadeval, da bodo ljudje čim manj občutili krizo.
Mešič ob tem napoveduje nasprotno – celo zmanjšanje zneskov na položnicah. »Če bom župan, podražitev ne bo, še najmanj pa v zimskem času. V času krize se bomo pogovarjali o pocenitvah vsaj za pol leta,« je optimistično napovedal.
Regijsko povezovanje in higieničnost kadrovanja
Kot eno izmed prioritet je Mešič navedel vzpostavitev dialoga z vsemi sosednjimi župani, saj tega po njegovi oceni nista znala vzpostaviti niti Anton Štihec niti Jevšek. Podobno je napovedal tudi Anželj, ki se želi po izvolitvi sestati z vsemi župani v regiji in doreči ključne regijske projekte.
Najbolj polemična je bila razprava glede delovanja nekaterih javnih zavodov in podjetij, pri čemer je bil Mešič kritičen do vodstva soboškega zdravstvenega doma in tudi do Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, na čelu katerega je Brigita Perhavec, mestna svetnica iz vrst SD. »Danes dobiva milijon evrov iz proračuna, o katerem tudi sama odloča, a njene vsebine niso nič boljše kot pred osmimi leti,« je bil oster Mešič in bil kritičen tudi do dela Razvojnega centra Murska Sobota. Anželj je glede dvojne vloge Perhavčevi stopil v bran, saj po njegovih besedah to zakonodaja omogoča in tega ni dopustno urejati z lokalnimi predpisi, se je pa strinjal, da je povsem drugo vprašanje, ali je takšna praksa higienična.
Beseda je nanesla tudi na spor vodstva mestne občine z vodstvom javnega zavoda Pomurske lekarne, glede katerega je Anželj poudaril, da se bo zavzemal za enovitost Pomurskih lekarn, a tudi za zakonito poslovanje in da občani ne bodo plačevali dražjih zdravil od drugih prebivalcev v Sloveniji. Nasprotnega mnenja je bil Mešič, ki je dejal, da obžaluje, da se je Jevšek zapletel v to zgodbo, ki je negativno vplivala na celotno regijo. Županski kandidat SDS je ob tem zagotovil, da se bo uprl skušnjavi političnega kadrovanja in bo v zavode in občinsko upravo sprejemal le sposobne kadre z vizijo in energijo.
Sejemsko mesto in mlin na Muri
V pogovoru se ni bilo moč izogniti večmilijonskemu projektu Expano, ki je neke vrste zapuščina prejšnjega župana. Po mnenju Anželja projekt ni bil zgrešena investicija, saj je bilo letošnje leto glede obiska rekordno, ravno tako pa po besedah Anželja objekt vsa leta dela presežek in ne izgube, kot trdijo nekateri. »Gre pa za zgodbo, ki še ni dokončana. Izdana so bila že gradbena dovoljenja za kajak-kanu stezo in za postajališče za avtodome. Zgradil se bo talent center, ki bo edinstven v Sloveniji, v perspektivi pa vidim tudi prenočitvene kapacitete,« je napovedal kandidat za župana iz vrst SD.
Kandidat SDS za župana soboške občine je vztrajal, da Expano na letni ravni prinaša 200 tisoč evrov izgube, ki se v proračunu krije iz drugih postavk, zato je treba po njegovih besedah projekt najprej pripeljati tako daleč, da bo ustvarjal vsaj pozitivno ničlo. »Vedno govorim o nekem enovitem in prepoznavnem turističnem produktu, kar lahko naredimo samo z modernimi pristopi in ne tako, da ostajajo nekateri javni zavodi, ki so za to pristojni, v preteklosti,« je prepričan Mešič, ki priložnost vidi tudi v povezovanju RIS Dvorca Rakičan, letališča in Expana. Anželja je zanimalo, kaj natančno naj bi bil ta turistični produkt, ki naj bi ga Mešič omenjal že celotno župansko kampanjo. »Bomo ga našli. Z vsemi deležniki se bomo pogovorili in ga ustvarili. Lahko bomo spet sejemsko mesto, saj smo mesečni ponedeljkov sejem, ki je že stoletja v Murski Soboti, porinili na obrobje in je videti kot kakšen tretjerazredni sejem iz Maroka,« mu je s kritiko odgovoril Mešič. »Čar je, da imamo več lokacij, kjer lahko delamo različne dogodke, in to je naša prednost, ne slabost,« je na očitek odgovoril Anželj ter napovedal lasten turistični produkt, in sicer mlin na reki Muri.
Zasebna gradnja kot rešitev stanovanjske problematike
Za konec smo kandidata soočili še s stanovanjsko problematiko, ki je vseprisotna v državi in je tudi eden izmed pogojev, da mladi ostajajo v občini ali se vanjo priselijo. Kot smo že poročali v Vestniku pred časom, je soboški stanovanjski sklad napovedal gradnjo oziroma pridobitev dvanajstih neproftinih stanovanj, ki naj bi bila namenjena mladim in mladim družinam, a se nato zaradi še nepripravljene projektne dokumentacije niso prijavili na državni razpis za sofinanciranje tovrstnih projektov, poleg tega vse do danes ni videti dejanskih premikov.
Po besedah Anželja soboški stanovanjski sklad razpolaga z okoli 400 stanovanji, potreba pa ostaja še za do 150 stanovanj. »Upamo na zasebnega investitorja, ki naj bi zgradil 47 stanovanj. Ko se bodo te kapacitete zapolnile, bo za stanovalce Slovenska ulica kot neke vrste dvorišče,« je povedal kandidat za župana stranke SD in dodal, da je že sedaj sprejetih devet prostorskih aktov, ki omogočajo okoli 500 individualnih gradenj, a priznava, da bo potreba po stanovanjih izziv za katerega koli župana tudi v prihodnje.
Tudi Mešič je omenil načrtovani stanovanjski objekt nasproti Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, kjer se je izvedba očitno nekoliko zavlekla, in spomnil tudi na stanovanjske potrebe v primestnih naseljih »Srž tega je padec števila prebivalstva, ki se dogaja v Murski Soboti, na letni ravni imamo skoraj 200 ljudi manj,« je navedel županski kandidat SDS in ob tem dodal željo po ustanovitvi novih ulic, pridobitvi novih zemljišč in predvsem zemljišč manjših kapacitet za manjše individualne gradnje, ki so primerna za mlade in trenutno v trendu. Po besedah Anželja je padec natalitete problem povsod v Evropi, ob tem pa se mora mestna občina potruditi, da zagotovi primerno infrastrukturo in možnosti za čim hitrejši začetek individualnih gradenj.