Ko se v vasi med dvema pustoma nihče ne poroči, skupnost to 'zaskrbljenost' izrazi na šaljiv način. Vaščani, ki so pripravljeni sodelovati v dogajanju, uprizorijo simbolično poroko mladega para z borom. Prekmurska različica prireditve se začne zgodaj zjutraj, kjer se sodelujoči fotografirajo in poiščejo primernega ženina. Po tem se osrednje dogajanje preseli v bližnji gozd, kjer izberejo primerno drevo, jo podrejo in odvlečejo ter okrasijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
A na madžarski strani smo na začetku slavja na vozu že opazili okrašeno borovo deblo, kmalu po tem, ko so iz vasi pripeljali snejo in mladoženca s starši in par posadili na voz z deblom, se je prireditev začela. V nadaljevanju je županja Valerija Rogan razložila, zakaj mora v vasi biti borovo gostüvanje, kasneje se je maskirana druščina razporedila v povorko; konjenikom je sledila lokalna godba in drugi našemljeni liki, ki enostavno ne smejo manjkati: fotograf, zdravnik, policist, ciganke.
'Starešine, posvalbice, drüžbani, pozvačini' so prijeli za vrv z vozom, pritrjeno na borovo deblo, in potegnili, da je voz speljal. Za njimi je peljal voz z županjo in drugimi uradniki ter duhovnikom. Sledila jim je množica, med katero smo naleteli na čarovnice in 'pravega' Luciferja.
Povorka se je večkrat ustavila. Tudi v gozdu, kjer so simbolno podrli še en bor. Povorka se je zaključila pred vaškim domom, kjer je župnik nevesto in ženina 'zvezal v zakon', blagoslovil njiju in navzoče ter podal koristne 'tanače' (nasvete). Seveda je sledila prava veselica do zgodnjih jutranjih ur.
Pred štirimi leti so porabsko borovo gostüvanje vpisali v register žive kulturne dediščine na Madžarskem. Običaj ima med drugim pomembno vlogo pri krepitvi identitete in ohranitvi jezika pri (še) slovensko govorečem prebivalstvu v Porabju. Kot razlaga etnologinja Marija Kozar Mukič, so obredi in nagovori dvojezični - v slovenščini in madžarščini - in prav po tem se razlikuje od prekmurskega gostüvanja.
Dogodek poteka ob koncu pusta in na tradicionalen način. »Sodeluje 22 parov, 80 domačinov, 50 upokojencev in skupno 150 nastopajočih. Razlikuje se tudi po tem, da nič ni modernizirano, mladina res vleče bor, ne zbiramo niti denarja. Pomembno je ohranjanje stare šege, mladino pa spodbudimo, da se poročijo in ustvarijo družino ter otroke naučijo slovensko,« zaključi etnologinja.
Več fotografskih utrinkov, si oglejte TUKAJ
