Popoln sončni mrk je namreč pojav, ki se zgodi zelo redko, zato je tudi tako poseben. Še bolj poseben je bil leta 1999 za štiri občine na Goričkem, Kuzmo, Gornje Petrovce, Hodoš in Šalovce, ki jih je zajel zelo ozek trak sence in kjer so bila tudi organizirana opazovanja. V Trdkovi, Čepincih in na Hodošu so bila pri stražnicah, osrednje opazovanje s televizijskim prenosom pa je bilo v Budincih, na najsevernejši točki slovenske države.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dokumentarni film Nonina štorja pomemben za ohranitev primorske zgodbe v Benici
Skozi pripovedi prebivalcev gledalci spoznavajo zgodovinska dejstva. Prinesli slovenski jezik in postavili prvo slovensko šolo v tem delu Prekmurja.
»Opazovanje v Budincih je organiziralo takratno Turistično društvo Šalovci z drugimi društvi in ob podpori Občine Šalovci, strokovno podlago pa je zagotovilo Astronomsko društvo (AD) Kmica. Opazovanje je vodil Mitja Slavinec, ki je bil tudi strokovni komentator za medije,« je povedal Bojan Jandrašič, učitelj fizike, ki se aktivno ukvarja tudi z astronomijo. Popoln sončni mrk v Budincih je bil viden 73 sekund, kar pomeni, da je bila toliko časa tudi popolna tema. »Gre za naravoslovni pojav, ko se Sonce, Luna in Zemlja postavijo v isto ravno črto. To se sicer zgodi vsak mesec, vendar sta zemeljska in lunina tirnica nagnjeni, zato do mrka ne pride vsakič. Ko pa se ti tirnici poravnata, imamo v nekaterih delih zemeljske krogle senco. Ker se Zemlja vrti, ta senca potuje, zato se med dnevom v nekaterih predelih stemni, potem gre pa naprej,« je razložil Jandrašič. 11. avgusta 1999 se je senca začela v Veliki Britaniji, potovala čez Francijo, Nemčijo, Avstrijo, v ozkem pasu čez Slovenijo do Madžarske, zgornjega roba Vojvodine, vse do Romunije, Bolgarije in Irana, najdlje pa je bil mrk viden v Romuniji. »Tudi zato so bili na območju Občine Šalovci in v Budincih predvsem obiskovalci z različnih koncev Slovenije. V Avstriji in na Madžarskem so bile namreč še boljše možnosti za opazovanje mrka,« je pojasnil Jandrašič.
Dogodek je bil slabo izkoriščen
Kot se za tak edinstven dogodek spodobi, so se nanj na Goričkem strokovno pripravljali. AD Kmica in predstavniki Občine Šalovci ter nekaterih društev so za lokacijo opazovanja v Budincih izbrali hrib pri kapelici, kjer se je lahko zbrala množica ljudi. »V Fokovcih je pod okriljem AD Kmica potekal astronomski tabor, kakšen dan prej so bila tudi predavanja o tej temi, prav tako tiskovna konferenca, na kateri so predstavili dogodek in njegov pomen. V šalovski občini ni bilo nič podobnega, nas je pa presenetila velika množica ljudi, zato se nismo uspeli pripraviti tako, kot bi bilo treba,« je razložil Jandrašič. Temu je pritrdil tudi župan Občine Šalovci Iztok Fartek, ki je poudaril, da je bila takrat to res velika prepoznavnost za Budince in celotno občino, ki na ta dan od takrat praznuje občinski praznik, vendar je bilo tudi veliko negodovanja obiskovalcev, saj domačini zaradi slabše organiziranosti niso zagotovili dovolj hrane in pijače. Tudi kasneje se je na dogodek tako rekoč pozabilo. »Ko je bila zadeva še vroča, občina na tem področju ni delala nič več. Žalostno, ampak sončni mrk ni bil izkoriščen tako, kot bi lahko bil,« je še dejal Fartek, Jandrašič pa je dodal, da je bila tudi pripravljenost slovenskih turističnih organizacij nična. »V nekem prispevku sem prebral, da je takratni minister razlagal, da se v to eno minuto ne izplača vložiti toliko sredstev. Morda je imel po eni strani prav. Kdo bi lahko to sploh organiziral drugače, če ni imel izkušenj, ker takšnega dogodka še ni bilo. Vedelo se je, da bodo prišle množice, da dogodek bo, vendar nas takrat nihče ni jemal resno,« razlaga Jandrašič.
Če takratni dogodek v Občini Šalovci ni bil izkoriščen v popolnosti, pa so zato sedaj prizadevanja vseh vpletenih toliko večja. Ob 20. obletnici sončnega mrka bo namreč v okviru občinskega praznika in slovesne seje odkrito posebno znamenje, postavljeno na kraju v Budincih, kjer se je zbralo največ ljudi in kjer je bil mrk najbolj viden. »Spominsko znamenje je delo profesorja likovne umetnosti Izidorja Zadravca, ki je skupaj s prijatelji, akademskimi slikarji, sprejel izziv, odločali pa smo se med različnimi idejnimi zasnovami,« pove Fartek. Znamenje, ki ga je financirala občina iz lastnih sredstev, je iz hrastovega lesa in visoko dva metra, sestavljata pa ga dva kroga, ki prikazujeta senco in sonce. »Glede na to, da občina praznuje svoj praznik v spomin na ta dogodek, je prav, da imamo nekaj, kar na to spominja. Tudi sicer smo v zadnjem času v projekte, ki jih v občini izvajamo, vključili astronomske vsebine, kupili smo nekaj opreme za opazovanje, v prihodnje pa bomo to ponujali tudi kot turistično atrakcijo, saj podobnih vsebin na območju občine in širše še ni,« je dodal Fartek. »Vesel sem, da so v občini prepoznali ta dogodek kot nekaj, kar nas zaznamuje,« je pristavil Jandrašič, ki je primerjal sončni mrk leta 1999 s tistim pozimi, natančneje 15. februarja, leta 1961. »Zadnji popolni sončni mrk, ki smo ga opazovali v Sloveniji, je bil že prežet s tehnologijo, seveda ne v takšni meri, kot bi bil sedaj, pa vendarle. Manj je bilo predavanj in strokovnih vsebin, leta 1961, ko so mrk opazovali tudi v Sloveniji, so imeli tudi v šolah na to temo več vsebin. Na območju Dalmacije je bilo takrat več kot sto astronomskih predavanj pred mrkom, tudi zaradi opazovanja in varnosti med opazovanjem. Našel sem celo zgodbo o profesorju Pavlu Kunavru, mojem vzorniku, ki je takrat peljal dvajset dijakov v Dalmacijo na izobraževalne počitnice. Med tednom so se pripravljali na mrk, nato pa ga skupaj opazovali. Danes so ti dijaki že upokojenci, za večino pa so bili to prvi koraki v znanosti,« je dodal. Tudi sam ima s svojimi učenci veliko praktičnega pouka in dela v naravi, saj se na podlagi doživetij ustvari trajnejše in kakovostnejše znanje.
