Na nizkem prelazu vinorodnih gričev, na križišču poti med Radenci, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Jurijem ob Ščavnici in Kapelo, se piše zgodba Vinee Panonike. Alenka Oven in njen partner iz Ljubljane sta pred leti iskala neokrnjeno zemljišče v naravi, kakršnih mestna središča ne ponujajo, in naletela na takrat dokaj zapuščeno lokacijo v Hrašenskem Vrhu. Od leta 1791, kakor priča v tram v kmečki sobi vrezana letnica, je tu stala stara štajerska cimprača na ilovnati podlagi, z lesenim gospodarskim poslopjem na »vogal«. S prenovo je hiša postala Vinea Panonika – sodoben kraj druženja z moderno infrastrukturo v tradicionalni preobleki. »Urejanje zapuščene okolice je takrat terjalo ves najin prosti čas in tudi letne dopuste, danes pa teče že dvanajsto leto, odkar smo v tem okolišu,« pove Alenka Oven in doda, da je s Pomurjem povezan partner, saj je bil njegov pradedek iz Pristave pri Ljutomeru.
V glavnem objektu Vinee Panonike ponujajo doživetja, prilagojena individualnim povpraševanjem gostov z željo, da bi se vsakemu od njih maksimalno posvetili. Imajo večnamenski prostor za poslovna srečanja do 30 oseb, ki jih lahko s pomočjo zunanjih partnerjev obogatijo glede na želje in potrebe strank, bodisi s sprostitvenimi dogodki, kulinaričnim razvajanjem ali posebnimi vinskimi pokušinami. Ob objektu je na velikem parkirišču postavljena e-polnilnica za električna vozila. Objekt je energetsko popolnoma samooskrben, saj za svojo uporabo proizvaja elektriko iz lastne sončne elektrarne in energijo hrani v šestih hranilnikih, kar je trenutno tudi svojevrstna posebnost v regiji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S kolesi odkrivali lendavsko občino
Krožnega kolesarjenja se je udeležilo 31 kolesarjev.
Ob glavnem objektu so na posestvu štiri mobilne hiške, v katerih lahko skupno sprejmejo do največ deset oseb. Goste sprejemajo od sredine aprila do konca oktobra, glavni objekt pa je odprt zgolj ob predhodnem dogovoru vse leto. Hiške so namenjene tako poslovnim gostom, ki so naveličani večjih hotelov, kot tudi zgolj za pobeg od vsakdanje rutine, sprostitev in miselni odklop ter kolesarjenje po bližnjih gričih ob koncu tedna.
Vina za vinske zbiralce
Srce Vinee Panonike je kletna vinoteka, primerna za poglobljene degustacije vin. »Spoštujemo delo lokalnih vinarjev in čutimo posebno odgovornost do promocije žlahtne kapljice okoliških vinogradnikov. Vina v naši vinoteki izbiramo preudarno in pogosto za nadaljnje zorenje. Naša zbirka ponuja izbrane regionalne sorte od šipona, traminca do modre frankinje in drugih svetovnih sort, ki so v tem delu Slovenije prisotne, kot so modri pinot, sovinjon, šardone in renski rizling. Sploh zadnji, t. i. kraljevska sorta, nam je zelo pri srcu, saj omogoča staranje na dolgi rok. Povezujemo se s pristnimi in kakovostnimi regionalnimi vinarji iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, pri vseh pa sledimo načelu, da je treba vzpostaviti iskreno zaupanje, ne pa iskati hitre posle,« pove Ovnova. Izbor vinarjev in vinsko klet sicer v celoti prepušča partnerju Matevžu.
V želji, da bi svojim gostom ponudili tudi svojo posebno vinsko linijo, iščejo predvsem vina lokalnih vinarjev iz lokalnih sort in leg, ki gredo lahko po svoje v različne ekstremne interpretacije. Vina »Collectors’ edition« so vina za vinske zbiralce, saj je vsako po svoje drugačno in bodo živela dlje od povprečja. »Prvo takšno vino smo zastavili s svetovno priznanim vinarjem in prijateljem Urošem Valclom s posestva Marof. Gre za aromatični in krepki suhi traminec letnik 2018 v omejeni seriji, ki ima sicer svoj dom v Radgonsko-Kapelskih goricah. Vino je malce zahtevnejše, a ga pohvalijo tudi izkušeni vinski poznavalci in ljubitelji tramincev. Želeli smo preseči klasično oznako traminca, ki je pogosto lokalno interpretiran v slajših verzijah,« razlaga Alenka Oven.
Ker imajo na posestvu tudi nasad jabolk, vsem gostom ponujajo izključno domači jabolčni sok. »Kulinarični del poslovnih in kulturnih dogodkov pa smo prepustili zunanjim partnerskim izvajalcem, ki se z gostinstvom profesionalno ukvarjajo, saj lahko le tako zagotovimo maksimalno gostoljubje.« Gostom želijo ponuditi zgolj vrhunske lokalne izdelke preverjenih ponudnikov, poudari Ovnova. »Zaupanje partnerjev, s katerimi sodelujemo, jemljeva zelo osebno in lahko iskreno poveva, da sva v zadnjem desetletju stkala že številna nova prijateljstva na tem koncu Slovenije. Gostom v mobilnih hiškah po predhodnem dogovoru za zajtrk sestavimo košarico kakovostnih pridelkov lokalnih pridelovalcev. Z veseljem jim tudi svetujemo glede lokalnih ponudnikov in jih usmerimo k njim.«
Presegajo klasični glamping
Struktura gostov je različna, trudijo pa se, da privabljajo predvsem tiste goste, ki si želijo miru in tišine v naravi. »Veseli smo vseh gostov in ponosni, da imamo med gosti tako mlajše kot tiste v poznih letih. Žal pa nismo destinacija za glasne zasebne dogodke, zato dopust pri nas največkrat izkoristijo res tisti gosti, ki si želijo miru, uživanja na terasi ob kozarcu vina, in seveda predvsem tujci. Zelo smo veseli, da imamo veliko povratnih gostov iz Slovenije, s katerimi smo stkali tudi prijateljske vezi, vedno več pa prihaja tudi tujih gostov, kar nas veseli, saj lahko tako še bolje promoviramo tudi Pomurje in Slovenijo.«
In načrti za naprej? »Ti se bodo prilagajali potrebam ciljnih gostov in dolgoročnim trendom v slovenskem turizmu, ki se po epidemiji še bolj obračajo od množičnega hotelskega turizma v nišne veje turizma. Marsikdo bi nas lahko uvrstil v neki 'mini eko glamping resort', ki so sedaj v Sloveniji v velikem porastu, a sami že nekaj časa želimo slediti predvsem svojemu karakterju in tempu življenja. Naša infrastruktura je in bo vedno na veliko višjem nivoju, kot bi si kdo predstavljal tipične mobilne hiške ob morju ali pa glamping v naravi. Gre za 'mini hotelske sobe' v zelenem sadovnjaku. Naše posestvo želi ponuditi bivanje zelo ciljni skupini gostov, zato se ne želimo forsirati s številom prenočitev, temveč tistim gostom, ki se odločijo za nas, ponuditi maksimalno pristnost, diskretnost in udobje.«
