»Tako kot večji del Lendavčanov in prebivalcev okoliških vasi so tudi moji starši imeli bivališče v dolini in zidanico med vinogradi. Katica, ki je vodila priljubljeno gostišče Bükeš čarda v bližini, naju je nagovorila, da sva oddajala sobo gostom, obiskovalci pa so lahko tudi degustirali vina,« pove Štefan. Ko se je resneje lotil vinogradništva in stekleničenja vina, je kmalu ugotovil, da sta zidanica in vinska klet premajhni. Na sedanji lokaciji Vinskega hrama Rožman je takrat stala stara zidanica, ki je bila v precej slabem stanju. Po treh letih nagovarjanja je končno uspel prepričati lastnika, da mu je zidanico prodal. V dveh letih sta zgradila novo in junija 2000 tudi odprla vinotoč. Oba sta bila zaposlena, tako da sta obdelovala vinograd in sprejemala obiskovalce ob koncih tedna in po dogovoru tudi popoldne in zvečer med tednom, ko sta prišla iz službe. Takrat so mnogi investirali v vinograde, nove nasade.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Bil je med prvimi, ki je stekleničil vina na območju Lendavskih in Dolgovaških Goric, povpraševanja je bilo precej in vina ni bilo težko prodati, dodaja. »Imeli smo vso potrebno opremo za stekleničenje. Največ steklenic našega vina je kupilo podjetje Nafta Lendava, pa tudi Pomurska banka in druga podjetja. Ta so ga vključevala tudi v poslovna darila. Precej so nas obiskovali tudi novinarji slovenske in madžarske televizije.« V vinotoču sta lahko sprejela več kot trideset obiskovalcev, ki so posedali v prostoru v hiši ali na terasi. Ob lastnem vinogradu sta ga še nekaj vzela v najem. Na začetku sta pridelovala predvsem laški in renski rizling, po obnovi vinograda pa še šardone, modro frankinjo ter beli, modri in sivi pinot. Zadnja leta sta pridelavo grozdja precej zmanjšala, tako da imata sedaj še en hektar površin. Lastnikom sta vrnila tudi najete površine. Pred nekaj leti je Štefan naredil svojo penino Florisa. Devetdeset odstotkov pridelanega vina ustekleniči. Obiskovalcem pa po dogovoru pripravijo še prekmurski bograč z rženim kruhom, retaše, perece in druge domače dobrote. Na terasi je 25 sedežev, v sobi za goste v hiši pa trideset.
Največ je madžarskih gostov
V dveh desetletjih se je precej spreminjala zakonodaja, tako da je nekoč vinotoč danes uradno izletniška kmetija z nastanitvijo. V zidanici oddajajo gostom dve sobi, triposteljno in štiriposteljno. »Največ obiskovalcev je bilo, ko so gradili avtocesto in so se skozi Lendavo valile kolone avtomobilov, med katerimi je bilo tudi precej takih, ki so se odpravili do naše zidanice, kjer so degustirali vina in kupili buteljke. Organizirano pa so pred desetletjem prihajali tudi gostje iz Term Lendava.« Kljub temu da je v bližini stolp Vinarium, je danes obiskovalcev manj kot takrat. Največ gostov je iz Madžarske, ne drugem mestu po številu so obiskovalci iz Slovenije, prihajajo pa tudi od drugod.
Delo v vinogradu je naporno, zato ga ne preseneča, da med mladimi ni zanimanja za vinogradništvo. Pa tudi pri obdelovanju manjših parcel je veliko stroškov in malo zaslužka. »Delo v vinogradu in kletarjenje sem vedno opravljal z veseljem in se trudil, da bi bilo vino čim boljše. Za to pa se je bilo treba tudi ves čas izobraževati in se prilagajati spremembam na trgu vin. Odvisni smo od narave, vremenskih razmer.« Prejel je že tudi vrsto medalj na ocenjevanjih vin na sejmu Agra v Gornji Radgoni, na večjih ocenjevanjih vin na Madžarskem in drugod. Bil je tudi predsednik Društva vinogradnikov Lendava, katerega član je. Sodeluje z madžarsko vinsko akademijo, je član evropskega reda vitezov vina in somelje. »Vinski hram Rožman je bil znan tudi po poznih trgatvah, izborih, suhih jagodnih izborih. Trgatve smo imeli tudi do konca novembra. Svoje delo v vinogradih pa sem pred štirimi leti kronal še z lastno penino. Pri delu vinogradnika pa so vzponi in padci.« Sodeloval je tudi na različnih turističnih sejmih in prireditvah po Sloveniji in Madžarski.
