Josip Car je zdravnik, profesor in znanstvenik, ki je otroštvo in mladost preživel v Beltincih, danes pa živi med Singapurjem in Londonom. Posveča se javnemu zdravju, v zadnjem času še posebno pandemiji novega koronavirusa. Sodeluje z različnimi mednarodnimi organizacijami in inštituti, od lani vodi Center za sodelovanje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) za področje digitalnega zdravja in zdravstvenega izobraževanja, kjer pomaga tudi pri razvoju strategije za bolj učinkovito uporabo digitalnega izobraževanja v medicini. Poleg tega je vključen v različne mednarodne raziskave, za katere se zanima tudi Bill Gates, za svoje delo je prejel več mednarodnih nagrad in priznanj. Z njim smo se pogovarjali o moči novega koranavirusa, kako daleč smo od odkritja zdravil in cepiva, na kaj moramo biti pripravljeni in tudi o Prekmurju.
Ali je pandemija koronavirusa letošnja posebnost ali se moramo navaditi na novo stvarnost?
»Nehvaležno je napovedovati prihodnost. Mnenja znanstvenikov o tem, kako dolgo bo pandemija trajala, so različna. Nekateri menijo, glede na to, kar do sedaj vemo o virusu in o tem, kako se širi, da se ga ne bomo mogli znebiti tako kmalu. Drugi pa so glede na izkušnje z nekaterimi drugimi pandemijami prepričani, da bomo virus v dveh letih premagali. Situacija je resna in pripraviti se moramo tudi na bolj dolgotrajne scenarije. Z drugimi besedami moramo prilagoditi življenjski stil in razviti nove navade, od nošenja mask, pogostejšega umivanja rok in higiene na splošno do dela od doma, kadar je to le mogoče, in podobno.«
Kaj nas čaka jeseni?
»Smiselno je pogledati, kaj se dogaja na južni polobli, ki ima obrnjene letne čase. Na primer Avstralijo, kjer se je v Melbournu in nekaterih drugih mestih virus precej razširil. Pripravimo se lahko na to, da se bo virus jeseni in pozimi, ko bomo več časa v zaprtih prostorih, tudi pri nas lažje širil.«
Čeprav se veliko govori o odkritju cepiva ali zdravila, me zanima, kako blizu odkritja učinkovitega in varnega zdravila in cepiva so znanstveniki danes?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
»Večina ljudi, ki zbolijo za covidom-19, ne potrebuje posebnega zdravila in se lahko zdravi doma, če nimajo dejavnikov tveganja in so mlajši. Potrebujejo le počitek, da spijejo dovolj tekočine in po potrebi vzamejo zdravila za lajšanje vročine in bolečin. Pozorno pa naj sledijo navodilom zdravnika, saj lahko pri bolezni covid-19 pride do nenadnega poslabšanja in je potrebno zdravniško ukrepanje.
Medtem se znanstveniki trudijo, da bi razvili nove pristope zdravljenja z znanimi zdravili, ki so se pokazala učinkovita pri drugih virusih. To so protivirusna zdravila, zdravila za zdravljenje avtoimunskih bolezni in zdravljenje s protitelesi ljudi, ki so uspešno preboleli covid-19. Razvoj povsem novih protivirusnih zdravil je dolgotrajen proces in zato novih zdravil ni mogoče pričakovati tako kmalu.
Trenutno je v razvoju več kot sto različnih cepiv. Sars-cov-2 je iz družine koronavirusov, ki običajno povzročajo blage do zmerne bolezni zgornjih dihal, kot je navadni prehlad. Prisotni so tudi pri živalih in v redkih primerih 'preskočijo' na človeka. V zadnjih dveh desetletjih so se pojavile tri hude vrste novih koronavirusov, mers, sars in sedaj sars-cov-2. Zakaj je pomembno, da to razumemo? Raziskave o tem, kako razviti cepivo za viruse, ki so podobni novemu, ki povzroča bolezen covid-19, so potekale intenzivno že pred njegovim pojavom. Vse to znanje nam zdaj zelo koristi.
Čeprav je proces razvoja novega cepiva dolgotrajen in v povprečju traja okrog deset let, upamo, da ravno zaradi izkušenj s podobnimi koronavirusi, kakor tudi razvojem drugih cepiv, lahko proces razvoja pospešimo. Zgodnje faze razvoja cepiv za covid-19 so spodbudne. Je pa še prezgodaj govoriti o tem, kdaj bomo imeli novo cepivo široko dostopno in bo dovolj odmerkov za vse. Večina strokovnjakov je mnenja, da bi bila širša dostopnost cepiva do konca leta 2021 izjemen uspeh. Upajmo, da bo res.«
Virus nekateri prebolijo, ne da bi vedeli za okužbo, za druge je smrtno nevaren. Kako nevaren je v resnici? Poznamo ta virus dovolj in kaj je tisto najbolj presenetljivo, da je ustavil svet?
»Podobno kot številni drugi virusi tudi sars-cov-2 povzroča bolezenska stanja različne resnosti. Nekateri sploh ne bodo vedeli, da so okuženi z virusom, pri drugih bo bolezen blaga, podobna prehladu, pri nekaterih pa se infekcija razvije v življenje ogrožajočo bolezen. To, da se bolezen izraža na različne načine, opažamo tudi pri drugih infekcijah. Pomembna značilnost nalezljive bolezni, zlasti tiste, ki jo povzroča novi virus, je resnost, najpomembnejše merilo pa smrtnost. Stopnje smrtnosti nam pomagajo razumeti resnost bolezni, prepoznati ogroženo populacijo in presoditi, kako odgovoriti na nov izziv.
Za oceno smrtnosti obstajata dva pristopa. Prvi je ocena smrtnosti med vsemi okuženimi posamezniki, drugi je stopnja smrtnosti med tistimi, ki jim je z gotovostjo postavljena diagnoza bolezni. Na zgodnji stopnji pandemije je večina ocen smrtnosti temeljila na primerih, odkritih z nadzorom in izračunanih po surovih metodah, kar je povzročilo široko spremenljive ocene smrtnosti po državah, od tistih z manj kot 0,1-odstotno do več kot 10-odsotno smrtnostjo. V Sloveniji in Evropi je smrtnost nizka, a vendarle ne toliko, da bi lahko prezrli tveganje, ki ga bolezen prinaša za posamezne skupine prebivalstva, kot so starejši. To je glavni razlog za odločne ukrepe v vseh državah, saj bi s tem, da bi dali virusu prosto pot za širjenje, dopustili, da ogrozi življenje veliko ljudi, ki jih lahko s sedanjimi ukrepi zaščitimo.
Več dejavnikov vpliva na potek bolezni. Za zdaj vemo, da na splošno bolezen poteka blago pri otrocih in mladih, medtem ko tveganje za resen potek bolezni raste s starostjo in dejavniki tveganja, kot sta sladkorna bolezen, povišan krvni tlak itn.«
Glede učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje širjenja ste med drugim omenili, da so žal učinkoviti srednjeveški ukrepi – striktni posegi, kot je popolna ustavitev življenja. Bi bilo bolje prekužiti populacijo?
»Ukrepi za zaščito pred pandemijo imajo veliko neželenih učinkov, a tudi nekatere dobre. Od nas zahteva iznajdljivost, iskanje novih rešitev, kako prilagoditi življenje, da preprečimo virusu širjenje. Primer zelo učinkovitega ukrepa je delo od doma. Žal pa po tem, kar do sedaj vemo o virusu, ne pride v poštev, da bi mu pustili prosto pot in dosegli prekuženost populacije. Še veliko stvari pa o virusu ne vemo, na primer, kako dolgo bo trajala zaščita, ki jo bo dalo cepivo, pa tudi tega ne, koliko časa bo trajala odpornost pred novimi okužbami pri tistih, ki so preboleli okužbo. Veliko raziskav poteka in upamo, da nam bodo nova spoznanja olajšala boj.«
Države so se različno učinkovito spopadale s širjenjem koronavirusa in posledicami. Kaj je vplivalo na učinkovitost in kakšno vlogo je pri tem odigral dostopen in dobro organiziran zdravstveni sistem v posameznih državah? Visoka smrtnost je tudi v razvitih državah, kot sta Belgija in Velika Britanija.
»Še vedno veliko tega o virusu sars-cov-2 ne vemo. Zato tudi ne moremo povsem razložiti velike razlike med državami. Vsekakor je pomembno narediti vse, da se ustavi ali vsaj upočasni širjenje virusa. Zdravstveni sistemi imajo pri tem ključno vlogo, a potreben je veliko širši družbeni dogovor in sodelovanje velikega števila akterjev, od delodajalcev, šolstva do prilagoditev v prostočasnih dejavnostih.«
V Sloveniji smo bili pri zajezitvi kar uspešni. Kako ste dogajanje opazovali iz Singapurja?
»Slovenija je zelo uspešna v boju s korono. Ponosen sem na vzoren odgovor in strokovnost ukrepov, ki so hitri, odločni in znanstveno podkrepljeni. Odličen je tudi odziv prebivalstva, ki se drži ukrepov, za katere se zavedam, da niso vedno lahki. To mi daje upanje, da bomo kljub vsem izzivom uspešni tudi jeseni in pozimi.«
Začenja se novo šolsko leto. Je po vašem mnenju prav učence poslati v šolo ali bi bilo bolje šole, vrtce in fakultete spet zapreti?
»To vprašanje nima enoznačnega odgovora. Naš boj s korono mora biti čim bolj usmerjen na omejene, natančne ukrepe in ne splošne, če je le možno. Če prilagodimo izobraževanje novim razmeram, tako da učenci med razredi ne prihajajo v stik oziroma je stik omejen na minimum, v primeru okužbe izoliramo le učence, ki so prišli v stik z okuženim, ni treba zapreti cele šole. Potrebnega bo veliko prilagajanja in potrpežljivosti ter analiz, kateri ukrepi so učinkoviti in kateri ne. Smo v novi situaciji, kjer je naše razumevanje širjenja virusa še vedno dokaj omejeno. Tudi jaz upam, da bodo učenci lahko hodili v šolo. Moramo pa storiti vse, kar je v naši moči, da se pouk v šolah ne ustavi.«
Ste tudi soavtor dveh pomembnih člankov o spremembah zdravja ljudi in zdravstvenih sistemov, ki sta bila objavljena v reviji Lancet. Govori o globalnem bremenu bolezni, da bi se na podlagi razumevanja zdravstvenih podatkov lahko bolj prilagodili zdravljenju ljudi in zmanjšali tveganja obolevanj. Kako ste prišli k tej ekipi raziskovalcev in kakšen je namen raziskave?
»Povabilo za sodelovanje je prišlo od kolegov, s katerimi že vrsto let sodelujem pri podobnih raziskavah. Na kratko, globalno breme bolezni je slabo merjeno in še manj primerjano med različnimi državami, regijami in celinami. Naše raziskave podpira tudi Bill Gates, ker kot filantrop želi vedeti, ali imajo njegove donacije želeni učinek. Torej brez meritve globalnega zdravja ne moremo vedeti, ali smo uspešni v izboljšanju ali ne. Podobne raziskave bi bile smiselne tudi v Sloveniji, primerjali pa bi na primer posamezne regije in Slovenijo z drugimi primerljivimi državami, kar bi pokazalo, kje smo dobri in kje bi se še dalo kaj narediti in izboljšati.«
Podrobneje spremljate različne zdravstvene sisteme. V raziskavi se je Slovenija po učinkovitosti med 195 različnimi zdravstvenimi sistemi uvrstila na izjemno, 13. mesto. Singapur, kjer delujete in živite, je na prvem.
»Slovenija ima dober zdravstveni sistem in visoko zavednost prebivalstva o tem, kako pomembno je skrbeti za zdravje. Podobno je zavednost o pomembnosti skrbi za lastno zdravje visoka v Singapurju. Zdravstveni sistemi so kot živi organizmi, ne moreš se ustaviti in reči to je to. Vedno se da še kaj izboljšati. Mislim, da je v Sloveniji še veliko prostora za inovacije na področju uporabe informacijske tehnologije v zdravstvu in umetne inteligence. Tu je priložnost tudi za razvoj novih znanj in dosežkov, kar lahko pomaga slovenskemu gospodarstvu ali postane izvozni produkt.«
Prihajate iz Beltinec, kjer ste preživeli otroštvo in mladost, ob očetu zdravniku pa ste spoznavali, kaj pomeni biti zdravnik. Prekmurje tudi radi omenite v svojih intervjujih.
»Imam čudovite spomine na otroštvo in mladost v Beltincih. Žal pa se zadnja leta v Slovenijo in v Ljubljano, kamor se je preselila družina, še zdaleč ne vračamo tako pogosto, kot bi želel. Utrip življenja v Aziji je zelo hiter, potovanje od Singapurja do Slovenije traja 20 ur, in ker delam še v Londonu, moram tudi tam preživeti nekaj časa. Običajno pridemo domov enkrat na leto. Letošnje poletje pa zaradi pandemije še to ni bilo možno. A smo z domačimi povezani prek videoklicev.«