Poraba vode v sistemu A pomurskega vodovoda je lani znašala milijon in 182 tisoč kubičnih metrov, kar je približno toliko kot leta 2019. V času epidemije je bila poraba manjša predvsem na območju Lendave zaradi nedelovanja gospodarskih družb, ki so tudi velike porabnice vode. Glede na že izvedene in napovedane naložbe je mogoče pričakovati v prihodnje povečan odvzem vode iz sistema, a ta ima še veliko rezerv za nove priključke, saj je izkoriščenih manj kot polovica kapacitet.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Srečali so se ob 60-letnici
Srečanja se je udeležilo 27 sošolk in sošolcev od skupno 70, kolikor jih je obiskovalo dva oddelka.
Kakovost vode v sistemu je bila lani ustrezna. Od vseh 172 odvzetih vzorcev, ki so jih pregledali mikrobiološko in kemično, sta bila dva oporečna zaradi vplivov onesnaženja pri pipi. Težava v poletnih mesecih je ogrevanje vode v omrežju v nekaterih obrobnih delih, na kar vpliva tudi nesorazmerje med dimenzijo cevovodov in dejansko porabo vode. Zato je potrebno kloriranje, s tem da dodajajo trikrat nižjo vrednost klora od dovoljene. Nekateri porabniki vode iz sistema zato nočejo piti, ampak jo kupujejo ustekleničeno ali v plastični embalaži.
Direktor pije vodo iz pipe
»Sam pijem vodo iz pipe, saj sem prepričan, da je voda iz vodovoda še vedno veliko boljše kakovosti. Zato tudi ne vidim razloga, da nekdo kupi liter vode za evro, če lahko tisoč litrov kupi za 60 centov,« je poudaril Jožef Gerenčer, direktor podjetja Eko park, upravljavca sistema A pomurskega vodovoda. Omrežje tega dela pomurskega vodovoda, ki se je začelo graditi prvo pred skoraj desetimi leti, je še v dobrem stanju in ne terja večjih obnovitvenih del, slabše pa je omrežje sekundarnih vodov na lendavskem območju, ki ni bilo vključeno v projekt pomurskega vodovoda. »Precej okvar se nam tu pojavlja na starih vaških cevovodih po potresu pred dobrima dvema letoma v Petrinji,« razloži Gerenčer.
Občine na območju lendavske upravne enote, ki so od leta 2013 tudi družbenice v Eko parku, so podjetju na zadnji skupščini odobrile višjo vodarino. Od prvega aprila znaša 0,6236 evra za kubični meter vode oziroma 10 odstotkov več kot doslej. »Ta cena je še vedno konkurenčna, saj je nižja od cen, ki jih imajo primerljivi sistemi,« je podčrtal direktor. Razlog za dvig cene je rast stroškov storitev, materiala in dela. Pomemben strošek je električna energija, ki pa ga je Eko parku uspelo zadržati na nizki ravni. Ob izteku pogodbe, ki jo je imel sklenjeno z dobaviteljem, je z Občino Lendava kot lastnico pomembnega dela infrastrukture sklenil dogovor, da se odjemna mesta za električno energijo prenesejo na občinsko pogodbo.
Nespremenjena eno leto
Ta je še vedno zelo ugodna, cena pa bo ostala nespremenjena še leto dni. Kljub enotni višini vodarine na območju sistema pa bodo zneski na položnicah uporabnikov za enako količino porabljene vode različni po občinah. Kot je znano, ta razlika nastane zaradi različnega zneska obračunane omrežnine ter tudi odločitev posamezne občine, ali bo pri tem priznavala uporabnikom subvencijo. Za 15 kubičnih metrov porabljene vode in za priključek DN20 se bodo cene v sistemu A pomurskega vodovoda po novem gibale od 11,09 evra v Kobilju do 13,80 evra v Črenšovcih. Omrežnina je najemnina in prihodek lastnika, namenjena pa je za vzdrževanje priključkov in zavarovanje. Višina omrežnine je odvisna od vrednosti omrežja in s tem amortizacije. »Mi kot upravljavec sistema ob tem lahko občinam le svetujemo, naj se sredstva, ki se zberejo od najemnine, tudi namensko porabijo,« je še poudaril Gerenčer. Naj se torej neporabljena sredstva zbirajo v namenskem proračunskem skladu.