V mizarski delavnici v Žižkih je ustanovitelj Anton Horvat leta 1954 začel proizvodnjo stavbnega pohištva, torej vrat in oken, zdaj se v družinskem podjetju v črenšovski industrijski poslovni coni odvija proizvodnja pohištva za notranje opremljanje različnih prostorov.
»Ob jubileju so občutki dobri. Spremlja jih pogled v preteklost na prehojeno pot, na vse dobro in slabo, kar se je v tem času zgodilo, predvsem pa so misli usmerjene v prihodnost. Nenehno se namreč pojavljajo ideje, kako nadaljevati pot,« pove Anton Horvat, prokurist in solastnik podjetja. Sam je dejavnost prevzel od očeta, čeprav o tem v mladih letih nikoli ni razmišljal. Veliko bolj kot mizarstvo sta ga zanimali tehnika in mehanika, pa tudi oče ni gojil nekih pričakovanj, da ga bo sin nasledil še v poslu. Tako tudi sogovornik ne pričakuje od svojih otrok, da bi kateri prevzel vodenje podjetja, so jim pa vrata za to vedno odprta, doda.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Leljak na dan neštetih intervencij udaril po gasilcih. Ti mu odgovarjajo, sram vas je lahko
Številni gasilci po Pomurju so bili v četrtek pozno popoldan še na terenu, na družbenem omrežju pa je odmevalo sporočilo radenskega župana.
Posel moraš imeti rad
Sam v duhu svojega očeta sledi načelu, da naj človek dela v življenju tisto, kar mu je v veselje in v čemer najde smisel. »Kadar vse dobro deluje, je vsakemu lepo. Ko pa pridejo problemi in ob tem svojega posla nimaš rad, boš težko preživel. Če ga imaš rad, tudi krizo, ki je velik pritisk, nekako preživiš. Najprej do sedemdesetih let in potem še naprej,« misel v vedrem tonu konča Anton Horvat.
Obletnica podjetja je tudi priložnost, da se izpostavi prispevek zaposlenih, ki so skupaj z lastnikom vsa ta leta ustvarjali podjetje, da se zdaj lahko predstavi kot tehnološko dobro opremljeno in poslovno uspešno s prodajo na zahtevnih evropskih trgih. »Zaposleni so mi v ponos in vedno sem stremel k temu, kar je bistveno, da oni lahko delajo, da se podjetje ohranja in razvija naprej, če sem jaz zraven ali pa me ni. To je pomembno za preživetje zaposlenih in njihovih družin,« še pove Horvat, ponosen na to, da je v podjetju kar nekaj sodelavcev, ki tu delajo že več kot dvajset let.
Anton Horvat torej ni bil zapisan obrti, toda po nekaj letih zaposlitve v gospodarskih družbah je sledil očetu. Konec leta 1988 je registriral svoj espe in zagnal proizvodnjo pohištva. V letu 1991 so že začeli graditi nov poslovni in proizvodni objekt v Črenšovcih in tako kot oče, ki je bil svoj čas zelo napreden pri posodabljanju strojne opreme, je tudi Anton poskrbel, da so že leta 1992 proizvodnjo v novem objektu opremili s CNC-strojem za les, ki je bil takrat edini daleč naokoli, prvi so tudi vzpostavili sistem ogrevanja z lesnim odpadom. Za razvoj podjetja so bile to prelomne naložbe, ki so dvignile produktivnost, podjetje pa je s tem postalo konkurenčno za nastop na zahtevnih trgih zahodne Evrope. Po letu 2008 jim je na tem območju uspelo pridobiti naročila za zapolnitev celotnih proizvodnih zmogljivosti, zaradi česar so se postopoma umaknili z domačega trga.
Poln priklopnik na teden
Naročniki njihovih izdelkov so predvsem velike korporacije, sprejemajo tudi naročila manjših naročnikov in fizičnih oseb, v zadnjem času pa si prizadevajo kupce znova pridobiti na slovenskem trgu. »V podjetju lahko izdelamo notranje pohištvo po meri tako za stanovanja kot za poslovne prostore in dejavnosti, pri čemer lahko uporabljamo zelo različne materiale,« pravi Lidija Litrop, direktorica družbe. Podjetje pri izvedbi naročila sodeluje z različnimi podizvajalci, ki jim za celovit izdelek pripravijo potrebne dodatke in okovje, po želji stranke pa v primeru opremljanja kuhinje poskrbijo tudi za vgradnjo bele tehnike. »Cilj nam je okrepiti proizvodnjo in s ponudbo znova postati prepoznaven na domačem trgu,« še poudari Litropova. Cenovno namreč lahko konkurirajo tujim ponudnikom pohištva pri nas, njihova pomembna prednost pa je ob priznani kakovosti tudi veliko večja prilagodljivost.
Podjetje Pohištvo Horvat zaposluje 18 delavcev, proizvodnja poteka v prostorih, velikih skupaj dva tisoč kvadratnih metrov, od koder pošljejo v tujino v povprečju poln priklopnik končanih izdelkov na teden. Naročniki so iz celotne Evrope, s tem da še vedno največ prodajo v Nemčiji in Avstriji. »Na tako zahtevnih trgih je mogoče obstati le s kakovostjo, spoštovanjem dobavnih rokov in vseh dogovorov,« podčrta Horvat, Litropova pa dodaja, da je ohranitev proizvodnje in njeno povečanje v prihodnje ob pomanjkanju kadra še bolj povezano z nadaljnjimi vlaganji v avtomatizacijo in robotizacijo procesov.
V letu jubileja se v podjetju že tudi pripravljajo na izvedbo pomembne naložbe, o kateri so začeli razmišljati še pred pojavom koronavirusa in jo tik pred izbruhom epidemije preložili na poznejši čas.