Vlada je lani dopolnila veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 s šestimi novimi projekti za večjo poplavno varnost v skupni vrednosti skoraj 30 milijonov evrov, eden od njih je dograditev visokovodnega nasipa pri Gaberju. »Namen investicije je zaščita celotnega urbanega dela naselja Benica pred škodljivim delovanjem visokih voda, kar bo poleg gradnje prečnega nasipa Benica doseženo tudi z dograditvijo visokovodnega nasipa Gaberje na odseku od roba k. o. Kot do ceste Mursko Središče–Lendava,« je bil v dokumentih pojasnjen namen projekta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Letos sprememba projekta
Sprva je bilo predvideno, da bo obnova zajemala obstoječi del visokovodnega nasipa po obstoječi trasi tega. Prav tako bi se ohranil trapezen profil nasipa, na njegovi zračni strani pa bi uredili še vzdrževalno pot. Ocenjena vrednost projekta je bila skupaj z davkom 1,4 milijona evrov. Toda del nasipa v dolžini 380 metrov bi v tem primeru morali urejati na hrvaškem katastrskem območju. Dogovore, ki naj bi stekli med državama v tej smeri, je Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode, napovedal že oktobra 2019, nato pa je ministrstvo za okolje in prostor julija letos vladi predlagalo spremembo projekta, takoda se del visokovodnega nasipa v bližini Gaberja zgradi na novo na slovenskem katastrskem območju in tako obide hrvaško ozemlje. Največja prednost tega je neodvisnost pri vzdrževanju nasipa, pojasni Kustec, saj bi sicer morali ob vzdrževanju vsak prestop na hrvaško stran napovedati. Ob tem je spomnil tudi na del nasipa pri Hotizi, ki poteka po hrvaškem katastru in za katerega skrbi hrvaško podjetje, kar načeloma ni dobra odločitev za Slovenijo. »Mi smo sicer pripravili nekaj variant za dogovore s Hrvaško, vendar bi v resnici do tega prišli zelo težko,« pravi Kustec.
S spremembo projekta se bo nasip ob Gaberju podaljšal, vrednost naložbe pa se bo v primerjavi s prvotno zvišala za skoraj 30 odstotkov na 1,8 milijona evrov. Sredstva bo zagotovila Direkcija za vode iz vodnega sklada, dela pa morajo biti končana do konca tega leta. Pri tem starega nasipa, ki je nižji od novega in ki bo ob visokih vodah dopuščal prelivanje, ne bodo odstranili.
Zemljišč še niso odkupili
Direkcija za vode zemljišč, po katerih bo tekla nova trasa nasipa, še ni odkupila od lastnikov. »Odmere bomo naredili po tem, ko bodo gradbena dela končana,« je povedal Kustec. Kmetom so dali zagotovilo, da bodo lastniška razmerja uredili pozneje, prav tako jim bodo pozneje nakazali kupnino, za katero že imajo zagotovljena finančna sredstva. Lastniki se s tem strinjajo, pove Kustec, sta pa dva od njih upravičeno opozorila, da je tak pristop neobičajen. »Če hočemo projekt dokončati še v tem letu, je izvedba mogoča samo na tak način,« pove Kustec. Zakaj ga je treba dokončati še letos? Slovenija je k temu zavezana v sklopu izvedbe večletnega čezmejnega projekta Frisco 2.2 za zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečju Mure, za katerega je sredstva v višini 85 odstotkov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.