Tako kot je včeraj napovedal premier Robert Golob je vlada na današnji seji omejila dovoljene drobnoprodajne cene zemeljskega plina za zaščitene odjemalce. To so gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci, mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100 tisoč kilovatnih ur ter osnovne socialne službe (mednje sodijo bolnišnice, zdravstveni domovi, dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev - domovi za ostarele).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kakšna bo cena in kakšen prihanek?
Za gospodinjstva in skupne gospodinjske odjemalce bo od prvega septembra do konca avgusta 2023 najvišja tarifna postavka za zemeljski plin 0,073 evra na kilovatno uro. Po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra bo povprečen gospodinjski odjemalec, ki ima pogodbo s cenejšim dobaviteljem, na letni ravni prihranil od 90 do 130 evrov oziroma približno 10 odstotkov. Tisti, ki imajo plin pri dražjih dobaviteljih, pa bodo prihranili od 170 do 675 evrov oziroma med 13 in 37-odstotki.
Najvišja tarifna postavka za kilovarno uro zemeljskega plina bo za male poslovne odjemalce in socialne službe omejena na 0,079 evra. To po izračunih infrastrukturnega ministrstva za povprečnega odjemalca socialne službe, ki ima pogodbo pri cenejših dobaviteljih, pomeni prihranek na letni ravni do 1390 evrov ali 11 odstotkov. Tisti, ki imajo pogodbo za oskrbo s plinom sklenjeno s srednjedražjimi dobavitelji, bodo prihranili 8700 evrov ali 44 odstotkov na leto, za tiste socialne službe, kjer plinsko oskrbo zagotavljajo najdražji dobavitelji, pa ta cena pomeni prihranek v višini skoraj 14 tisoč evrov na leto oziroma več kot 50 odstotkov.
Povprečni mali poslovni odjemalci pri cenejših dobaviteljih pa bodo prihranili med 205 in 313 evri na leto oziroma 10 odstotkov, tisti, ki pa so pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1420 evrov oziroma med 11 in 34-odstotki na leto.
Omejene cene so brez davka na dodano vrednost, ki pa ga bo država, tako kot pri električni energiji, znižala, saj bo davčna stopnja znašala 9,5-odstotka in ne 22-odstotka kot do sedaj. Ravno tako država ohranja 50-odstotno znižano trošarino.
V treh letih opustitev ruskega plina?
Omejena cena zemeljskega plina bo v veljavi od 1. septembra do konca avgusta prihodnje leto, minister Kumer pa je napovedal tudi dodatne ukrepe - energetske dodatke - za socialno šibke. Kumer je spomnil, da je Evropska komisija državam članicam priporočala, da porabo plina do konca marca zmanjšajo za 15 odstotkov, zato je vlada že danes pozvala sistemskega operaterje - družbo Plinovodi in agencijo za energijo, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju zemeljskega plina iz omrežja. Vlada je pozvala tudi družbo Plinovodi in izvoznike, da skupaj z ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravijo akcijski načrt, kako do leta 2025 opustiti rabo zemeljskega plina ruskega izvora.
Po besedah Kumra bodo s sprejemanjem ukrepov za boj proti draginji nadaljevali, v pripravi je tudi interventna zakonodaja, da bi do septembra imeli vse mehanizme, ki bodo omogačali mirnejšo jesen in zimo. Tudi današnji ukrepi sicer ne naslavljajo velike in srednje velike poslovne odjemalce, a po besedah ministra pripravljajo ukrepe tudi zanje. Ti bodo ciljani, saj vsa podjetja nimajo enake in enako velike težave, zato bodo šli od primera do primera. Ukrepi naj bi bili nared v drugi polovici avgusta oziroma v prvi polovici septembra.