Ustanovitelj in s tem tudi družbenik Slovenske tiskovne agencije je Republike Slovenije, v njenem imenu pa pravice družbenika izvaja vlada. Ta mora po zakonu o Slovenski tiskovni agenciji v imenu ustanovitelja zagotoviti primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA, kar so doslej vse vlade tudi izvajale. Osrednji slovenski tiskovni agenciji namreč očitajo kršitve, zaradi katerih naj ne bi bilo mogoče izvajati pogodbe o opravljanju javne službe za letošnje leto, iz istega razloga naj ne bi mogli skleniti pogodbe za prihodnje leto, ki pa je osnova za izplačevanje proračunskih sredstev, kot še pišejo.
STA dobi večino sredstev iz proračuna na podlagi že omenjene pogodbe z ustanoviteljem, sklene pa se za vsako leto posebej. STA naj po poročanju medijev ne bi dobila niti nadomestila za opravljanje javne službe v oktobru, prav tako niso dobili plačanih v oktobru opravljenih tržnih storitev za vladno komuniciranje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
V imenu vlade zdaj UKOM očita STA in njegovemu vodstvu, da niso posredovali dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno poslovanje agencije, prav zato naj ne bi mogli nadaljevati z izplačili na podlagi že sklenjene pogodbe. Poleg številnih podatkov so podvomili tudi v uredniške odločitve.
Kot je zapisano v informaciji urada vlade za komuniciranje (Ukom), ki jo je vlada sprejela na dopisni seji, so za namen sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021 direktorja STA Bojana Veselinoviča pozvali k predložitvi dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. "Ker nam direktor STA kljub večkratnim pozivom želene dokumentacije ni poslal, Ukom pred pridobitvijo le-te ne more nadaljevati z izplačevanjem zahtevkov za plačilo nadomestila za opravljanje javne službe na podlagi sklenjene pogodbe," so zapisali.
Brez celovitega pregleda nad poslovanjem STA prav tako ne more ugotoviti, kaj pomeni "primerno financiranje" za celovito in nemoteno izvajanje javne službe, kot ga določa zakon o STA, posledično pa ne more skleniti pogodbe za financiranje javne službe, ki jo bo opravljala STA v letu 2021, so še navedli na Ukomu.
Vodstvo STA je v današnji izjavi zavrnilo te navedbe. Po njihovi presoji Ukom nima pravne podlage niti za prenehanje financiranja javne službe obveščanja, ki jo na podlagi letne pogodbe izvaja STA. STA namreč izpolnjuje vse obveznosti iz naslova pogodbe za opravljanje javne službe za leto 2020 in zakona o STA, navajajo. Dopisi Ukoma so, kot dodajajo, zahtevali vrsto pojasnil: od vsebinskih vprašanj, povezanih z novinarskim delom kolektiva STA, konkretnimi novinarskimi vsebinami in odzivi nanje, ki so v opreki z zakonsko zagotovljeno avtonomijo uredništva, do vrste listin, podatkov in zbirk podatkov, ki se nanašajo na tržno dejavnost. Na dopise Ukoma je STA redno odgovarjala, na način in v okvirih, ki jih predvidevata zakonodaja in letna pogodba. Pri tem poudarjajo, da je Ukom zahteval določene podatke, ki bi jih lahko le vlada, ki po zakonu o STA v imenu RS kot edine ustanoviteljice izvaja pravice družbenika.
Odločitev vlade o prenehanju financiranja STA je sprožila številne odzive. V Društvu novinarjev Slovenije pravijo, da razumejo to kot neposredni napad na STA in kakovostno novinarstvo v Sloveniji.
"V STA smo se zaradi zaustavitve financiranja s strani Ukoma znašli v položaju, ki ogroža poslovno stabilnost agencije in zmožnost opravljanja zakonsko predpisane dejavnosti opravljanja javne službe obveščanja," so opozorili. Poudarjajo še, da bodo, dokler bodo lahko, kljub tej potezi nadaljevali s celovitim, ažurnim in nepristranskim poročanjem v skladu s poslanstvom nacionalne tiskovne agencije. "A v primeru nadaljevanja takšnega odnosa s strani Ukoma do STA bo ogrožena ne le stabilnost poslovanja in socialni položaj zaposlenih in sodelavcev, ampak tudi prihodnost agencije, ki bo drugo leto tako kot slovenska država praznovala 30 let obstoja," so še poudarili.